Boljše evronabiralnik v roki kot evrostat na strehi. >>
Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre
 
 
 
 
 
 
 

ALI VESTE?

V Ljubljani je potekal mednarodni posvet o posrednikih informacij v kulturi

10. decembra 2004 sta Zavod SCCA–Ljubljana in Kulturna stična točka v Sloveniji v Mestnem muzeju pripravila javni posvet Informacijski podporni sistemi za mednarodno kulturno sodelovanje.

Na celodnevnem posvetu so povabljeni strokovnjaki: Yvette Gieles, SICA – Service Centre for International Cultural Activities / CCP NL, Amsterdam; Katelijn Verstraete, IETM – Informal European Theatre Meeting / On the Move, Bruselj; Maria Tuerlings, Trans Artists, Amsterdam; Mateja Lazar, Zavod SCCA–Ljubljana / Kulturna stična točka v Sloveniji, Ljubljana; Marija Mojca Pungerčar, Zavod SCCA–Ljubljana / Artservis, Ljubljana, razpravljali o svetovalnih in informacijskih dejavnostih na področju umetnosti in kulture, dostopu do informacij, ki so pomembne za izvedbo in razvoj mednarodnega sodelovanja in izmenjav.

Posvet je najprej izpostavil možnosti sodelovanja slovenskih organizacij in posameznikov v programih povabljenih organizacij: v IETM je že vključenih 7 slovenskih organizacij s področja uprizoritvenih umetnosti; Trans Artists je sedež Res Artis; mreže mednarodnih umetniških rezidenčnih centrov, umetnike usmerjajo do konkretnih virov oz. možnosti, ki jih ponujajo programi po vsem svetu; SICA pa je v sklopu programa za tuje obiskovalce že gostila Slovence, aktivno sodeluje z nizozemskim veleposlaništvom v Sloveniji in v sklopu svetovalnih dejavnosti ureja podatkovno bazo Off shore o kulturnem sodelovanju med nizozemskimi in evropskimi ter svetovnimi organizacijami.

Največji problem servisnih in informacijskih sistemov je njihova vidnost oz. prepoznavnost, vsaka nacionalna ali regionalna infrastruktura velikokrat namreč pokriva le lokalno problematiko in je tako slabo vpeta v mednarodni kontekst. Glavno orodje servisiranja in informiranja so spletne strani in elektronske novice, vendar postaja vse bolj pomembno osebno svetovanje in oskrba z individualno prirejenimi nasveti. Osebni stiki omogočajo servisno-informacijskim organizacijam, da brišejo slepo pego med glavnimi odločevalci (npr. Evropska komisija, Evropski parlament, nacionalna ministrstva) in končnimi uporabniki oz. umetniki ter tako omogočajo pretok povratnih informacij v obe smeri.

Servisne in informacijske organizacije so neodvisne in zastopajo le svoja stališča, v kolikor pa izvajajo konkretne aktivnosti Evropske komisije (npr. Kulturne stične točke), je takšen hibridni status podlaga za obojestransko izmenjavo mnenj in sooblikovanje nacionalne in evropske kulturne politike. V tem trenutku je to odločilna prednost, saj se prav zdaj določa okvir za novo obdobje programov financiranja EU (2007–2013).

Uspešnost delovanja servisne in informacijske organizacije se meri s statistikami obiska spletnih strani, številom izdanih elektronskih novic in komentarji uporabnikov, številom udeležencev na javnih dogodkih, srečanjih in konferencah, hkrati pa organizacije spremljajo projekte, v katerih delujejo kot svetovalci ali koproducenti.

Na posvetu je bilo tudi poudarjeno, da množičnost posrednikov informacij še ne pomeni neomejenega števila možnosti za uporabnike.

Prihodnost in poslanstvo servisnega in informacijskega sektorja na področju kulture in umetnosti za članice EU, zlasti pridružene po 1. maju 2004, je uvrstitev kulture na politične agende, dnevne rede in v programe EU. Kultura še vedno, kljub vseprisotnemu poudarjanju skupne »evropske« kulture, obsega le 0,04-odstotni delež celotnega proračuna EU.

Moderatorka Alenka Pirman je izpostavila naslednje zaključke javnega posveta Informacijski podporni sistemi za mednarodno kulturno sodelovanje:
1. Med posredniki informacij in uporabniki je treba vzpostavljati načelo združljivosti in sodelovanja, ne pa tekmovalnosti.
2. Lahkotnost elektronske izmenjave informacij lahko ustvarja lažen vtis neštetih možnosti, zato je »off-line« svetovanje poznavalcev posameznih področij ključno za uporabnika, da najde ustrezna sredstva in vzpostavi kakovostno partnersko sodelovanje.
3. V Slovenji smo dobili prvi rezidenčni program (izvajalec je Zavod za kulturne prireditve Celje), ki omogoča individualno in poglobljeno delo umetnikov v drugem okolju in kontekstu, kar je v tujini že dolgoletna praksa.
Ministrstvo za kulturo RS pa pripravlja načrt za vzpostavitev nacionalne agencije za promocijo slovenske kulture.

Posvet so omogočili Ministrstvo za kulturo RS, Evropska komisija (DG EAC), Veleposlaništvo Kraljevine Nizozemske (Bilateralni fokus) in Mestni muzej Ljubljana.

nazaj | navzgor | natisni
Umetnik Stane piše prošnjoUmetnik Stane oddaja prošnjoUmetnik Stane zagovarja prošnjo
Umetnik Stane piše prošnjo
Umetnik Stane oddaja prošnjo
Umetnik Stane zagovarja prošnjo
Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre | Ali veste? | O spletnih straneh