EVROKULTURA > Uspešni projekti

Ljubljana
Študentska založba: Kako treti evropske orehe?

Leta 2003 so pri založbi prvič kandidirali na razpisu Kultura 2000 in uspeli s projektom Medana – dnevi poezije in vina. Odtlej so iz EU pridobili sredstva še za svoje tri zbirke. Kakšne so njihove izkušnje?

Založba, ki ni zgolj založba

Pred četrt stoletja so pri Študentski založbi predstavili svojo prvo "lastovko" – časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo. Do danes so izdali že več odmevnih zbirk. Z njimi so pomembno zaznamovali družbeno dogajanje ter s kritičnim pristopom in z zmožnostjo refleksije postali del civilne družbe.

Poleg založništva, ki je seveda primarna dejavnost, organizirajo tudi uveljavljeni festival Medana – dnevi poezije in vina. Del sredstev za delovanje pridobijo od svojega ustanovitelja ŠOU Ljubljana, vse pomembnejši del pa na različnih nacionalnih in mednarodnih razpisih. V zadnjih letih so med slednjimi zelo pomembni prav razpisi EU.

Leta 2003 so se prvič prijavili na razpis Kultura 2000 z medanskim festivalom in bili uspešni. Tega leta so se že sedmič zapored v majhni briški vasi predstavili vrhunski pesniki in drugi umetniki ter iskali presečišča med poezijo in drugimi umetniškimi oblikami. Že naslednje leto so na Kulturo 2000 prijavili kar dva prevodna projekta: sedem knjig iz leposlovne zbirke Beletrina ter sedem knjig iz zbirk Koda in Claritas. Na razpisu sta bila uspešna oba.

Zbirka Beletrina izdaja predvsem leposlovje in se osredotoča na tuje in domače avtorje. Zbirka Koda je prva teoretska edicija v našem prostoru, posvečena kibernetični kulturi. Prvenstveno se ukvarja z značilnostmi informacijske družbe ter filozofijo kibernetične kulture. Claritas je prav tako teoretska edicija, ki se osredotoča na temeljna filozofska in družboslovna dela iz zakladnice evropskega kulturnega izročila.


Prvič je vedno najtežje

V založbi priznavajo, da je festival Medana s stališča prijavljanja na razpise neprimerljivo trši oreh kot prevodni projekti. Poleg tega so se z njim tudi prvič potegovali za sredstva iz programov EU. Skupaj s partnerskima institucijama iz tujine so morali pripraviti obsežno dokumentacijo ter se striktno držati predpisanih rokov. Prav tukaj pa so nastopili zapleti, saj Komisija sama teh rokov ni upoštevala. Uradno informacijo o rezultatih razpisa so namreč dobili zelo pozno – prav pred koncem festivala, neuradnih informacij pa v Bruslju niso dajali. Zaradi tega niso mogli realizirati vseh predvidenih stroškov, saj preprosto niso vedeli, s koliko denarja razpolagajo. Posledično so izgubili del sredstev. V založbi se zavedajo, da je prav časovni okvir razpisa med najpomembnejšimi dejavniki uspešne pridobitve sredstev.

Načrtovati za leto in pol vnaprej, koliko ljudi bo festival obiskalo, kdo natanko bo tam, od kod bodo prišli, …, je izjemno težavno in tvegano. Menijo, da je najbolje začeti pripravo prijave takoj ob objavi razpisa. Najprej je treba natančno pregledati dokumentacijo in ugotoviti, koliko se projekt, ki ga želiš prijaviti, sploh ujema z razpisnimi kriteriji. O vseh nejasnostih se je treba takoj pozanimati pri pristojnih institucijah, ki prijaviteljem lahko pomagajo. To je prva faza, ki je za nadaljevanje nujna. Tako bo prijava vsaj pravilna oz. ne bo zavržena. če bo uspešna, pa je že drugo vprašanje, dodajajo v založbi. Pri prevodnih projektih je stvar nekoliko manj zapletena, saj operirajo z manj neznankami kot pri Medani. Težavno je lahko to, da je treba k razpisni dokumentaciji priložiti podpisane pogodbe o avtorskih pravicah in pogodbe s prevajalci – kar leto ali dve pred dejanskim izidom knjige. Založba pri teh projektih komunicira predvsem s tujci: nekateri se hitro odzovejo, na odgovore nekaterih pa je potrebno čakati dalj časa. Ker je treba honorarje izplačati v določenem roku po podpisu pogodb in ne šele po izidu knjig, založba najema kredite in zalaga lastna sredstva, dokler ni izdelano zaključno poročilo in dobi izplačana sredstva iz razpisa Kulture 2000.


Prijava na razpis – nič lažjega ali nič težjega

Ključna za uspeh je tudi dobra organiziranost zaposlenih, ki pripravljajo prijavo. V skupini štirih ali petih ima vsakdo točno določeno nalogo: avtorske pogodbe, stik s prevajalci, finančno konstrukcijo, … Pripravno je, če je v bližini tudi prevajalec, saj je potrebno vso dokumentacijo prevajati v angleški jezik, določene dele pa tudi v nemški ali francoski.

Finančna konstrukcija naj bo pripravljena čim bolj realno. Stroškov ni smiselno preceniti ali podceniti, predvsem pa se ne sme na kakšen strošek pozabiti, saj ga mora v tem primeru kriti prijavitelj sam. V kolikor se jih preceni, je stroške kasneje težko realizirati in del sredstev je izgubljen. Pri pripravi prijave je nujna natančnost. če določen dokument trenutno ni na voljo, se v opombi razloži vzrok in čas, kdaj bo na voljo. V primeru zapletov je treba položaj natančno pojasniti ter v dokumentacijo priložiti vso korespondenco in dokumente, ki opravičujejo ali pojasnjujejo zaplet. Tudi poročila (finančna in vsebinska) je najbolje izdelati takoj po izteku projekta, saj se morajo ujemati, in več časa kot preteče od izvedbe projekta, težje jih je uskladiti. In seveda, hitreje ko je poročilo zaključeno, prej je izplačan preostanek sredstev (oz. v primeru prevodnih projektov celotna podpora EU).

Najtežje se je na razpis prijavljati prvič, zato so pri Študentski založbi takrat poiskali pomoč zunanje sodelavke, ki je imela z razpisi že precej izkušenj. Priznavajo, da bi jim brez nje le stežka uspelo. Prevodni projekti so sedaj za njih že rutina, izdelan imajo "mušter", ki ga dopolnjujejo. Ker imajo vnaprej določen program izdajanja zbirk, prijave na razpise le prilagodijo trenutnim načrtom. Zdi se jim, da je tako veliko bolj preprosto, kot pa če bi morali glede na razpis oblikovati program. Tudi pri izboru knjig, ki so jih prijavili na razpis, niso taktizirali, temveč so zgolj prijavili tiste, ki so jih tako ali tako nameravali izdati. To vidijo kot svojo prednost. Moti jih le že omenjeno dejstvo, da Komisija od njih zahteva rigidno spoštovanje razpisnih rokov, sama pa jih ne upošteva, zaradi česar povzroči nemalo zapletov in zagreni življenje organizatorjem, ki včasih do zadnjega trenutka ne vedo, ali lahko računajo na denar iz razpisa ali ne. Hkrati pa priznavajo, da je tudi Komisija v določenih primerih tolerantna in da uradniki razumejo, da se pri organizaciji in prijavljanju projektov zapleti, napake in nepredvidene situacije pač dogajajo. Ko so prijavljali projekt Medana, na primer, so v zadnjem trenutku ugotovili, da ena od partnerskih organizacij ni pravna oseba. S pomočjo avstrijske in slovenske kulturne stične točke ter vrsto pogovorov z bruseljskimi uradniki so zaplet pojasnili in uspešno rešili.


Uspešna prijava je nagrada za preteklo delo in spodbuda za prihodnje

Ker velik del programa financirajo s pomočjo razpisov, se nameravajo na tovrstne programe prijavljati tudi v prihodnje. Redno se prijavljajo tudi na razpise Ministrstva za kulturo R Slovenije, del stroškov pokrijejo s pomočjo ŠOU Ljubljana, sredstva pa pridobijo tudi iz nekaterih nacionalnih razpisov držav, ki so s posameznim projektom povezane. Tovrstni razpisi običajno krijejo stroške avtorskih pravic, tako da denar praviloma ostane v državi, ki je razpis pripravila. Nove razpise za sofinanciranje iščejo na dva načina: na svetovnem spletu, kjer različni internetni obveščevalci ponujajo poplavo informacij z vseh področij, tako da je včasih težko najti ustrezen razpis, in prek tujih partnerjev, ki najbolje poznajo možnosti v svoji državi in vedo, na koga se je treba obrniti. Sami počnejo isto za partnerje, ki iščejo tovrstne možnosti pri nas. Prijavljali so se že tudi na nekaj drugih evropskih razpisov, recimo na Srednjeevropsko pobudo, kjer niso bili uspešni, in na Interreg, kjer sodelujejo kot partnerska organizacija. Dejstvo, da sta bila v okviru razpisa Kultura 2000 za leto 2004 med 68 izbranimi prevodnimi projekti kar dva njihova oziroma da je med štirimi izbranimi slovenskimi prevodnimi projekti kar polovica njihovih, razumejo kot priznanje svojemu delu in referenco pri nadaljnjem prijavljanju na evropske razpise.


Martina Bofulin

-----------------------

NASLOVI PROJEKTOV: Medana – dnevi poezije in vina (2003), zbirka Beletrina (2004), zbirki Koda in Claritas (2004)
IZVAJALEC: Študentska založba, Ljubljana
STATUS IZVAJALCA V PROJEKTU: prijavitelj
KRAJ: Medana, Ljubljana
čAS: 2003–2005
PROGRAM EU: Kultura 2000 – Akcija 1 (področje uprizoritvenih umetnosti in področje prevodnih projektov)
DODATNE INFORMACIJE: Branka Vidergar, samostojna referentka


http://www.studentskazalozba.si
http://www.medana.org