EVROKULTURA > Uspešni projekti

Koper
Dediščina Beneške republike od Benetk do Bara

Projekt z zvenečim imenom Dediščina Beneške republike se je začel izvajati leta 2004, potem ko je raziskovalna institucija Inštitut za dediščino Sredozemlja pridobila sredstva iz programa Kultura 2000. Da je projekt učinkovita kombinacija dobre ideje, strokovnega dela in trdnega partnerstva, je opazila tudi ocenjevalna komisija, ki je projektu dodelila sredstva tudi na naslednejm razpisu, za leto 2005.

Sredozemski prostor in vpliv Beneške republike
Leta 2003 ustanovljen inštitut pri Znanstvenem raziskovalnem središču Koper izvaja raziskave, ki se v najširšem pomenu navezujejo na dediščino. Kot pogoj za uspešno delovanje na področju varovanja ter preučevanja dediščine postavljajo sodelovanje različnih humanističnih ved, predvsem arheologije, antropologije, umetnostne zgodovine, zgodovine in etnologije. Po besedah predstojnika dr. Mitja Guština so raziskovalci in sodelavci Inštituta ob ustanovitvi razmišljali, katera so področja, kjer bi se lahko uveljavili v domačem in tujem okolju. Bilo je očitno, da je prav sredozemski prostor tisti, ki ponuja vrsto raziskovalnih možnosti, znotraj tega pa izstopa srednjeveško obdobje. Osredotočili so se na dokumentiranje srednjeveške premične in pa tudi arhitekturne ter umetnostno zgodovinske dediščine, ki je nastala na vzhodni obali Jadrana v času beneške vladavine ali v zaledju kot rezultat vplivov Beneške republike. Namen projekta je ocena vplivov Serenissime v mestih in njihovih zaledjih ter dokumentacija trgovskih in kulturnih smernic na omenjenem območju. V sklopu projekta so bile opravljene analize arheoloških najdb iz Pirana v Sloveniji, Svetega Ivana, Gnaliæa in Splita na Hrvaškem ter Starega Bara v črni Gori ter organizirana strokovna posvetovanja in študijske delavnice. Izsledki projekta so objavljeni v večjem številu publikacij.

Partnerji - stari prijatelji
Odločitev za prijavo na razpis Kulture 2000 leta 2004 je padla potem, ko so se udeležili predstavitve Kulturne stične točke o omenjenem programu in ugotovili, da namen programa in razpisni pogoji ustrezajo njihovim usmeritvam in željam. V naslednji fazi so poiskali sodelavce iz tujine. Logična izbira je bila Univerza Ca'Foscari iz Benetk, s katero je Inštitut v preteklosti že sodeloval. K projektu so potem povabili še Univerzo Leopolda Franzena iz Innsbrucka ter Univerzo iz Padove, k projektu pa so kot pridružene partnerje pritegnili še lokalne muzejske institucije. Partnerske povezave omenjenih institucij so sad dolgoletnega sodelovanja in srečevanja pri skupnih izkopavanjih in delavnicah. Zaradi tega je bilo zelo lahko doseči dogovor o sodelovanju in porazdeliti naloge med partnerje. Pri Dediščini Beneške republike je bila glavnina dela porazdeljena med univerzo Ca' Foscari in Inštitutom za dediščino Sredozemlja. Partner iz Innsbrucka je bil pri tem nekoliko geografsko oddaljen, vendar so projekt odločno podprli. Kot pravi Mitja Guštin so bili »dobrodošel prijatelj«, večino dela pri pripravah in izvedbi projekta pa so kljub temu opravili v Benetkah in Ljubljani.

Bodi pozoren na droben tisk
Pri prijavi niso imeli večjih težav. Po njihovem mnenju je skrivnost v tem, da vedno prijavljajo stvari, ki so že bile predvidene ali so se celo že začele izvajati. Tako je glavnina dela pri prijavi narejena že predhodno, kasneje se projekt le prilagodi različnim birokratskim zahtevam. Ne strinjajo se s trditvijo, da je potrebno zaposliti nekoga, ki bi urejal vse birokratske zadeve in skrbel za komunikacijo med partnerji. Menijo, da je to le stvar dobre organizacije. Pri njih je za to delo zadolžena ožja projektna skupina. Seveda pa pomemben del opravi tudi računovodstvo, ki skrbi za finančni del projekta ter tako olajša delo tistim, ki imajo na skrbi predvsem vsebinski del. S programom nimajo slabih izkušenj. Samokritično ugotavljajo, da so bili manjši zapleti v preteklosti posledica njihove neizkušenosti in ne pomanjkljivosti programa samega. Zrinka Mileusnič, arheologinja in sodelavka ožje projektne skupine omeni eno izmed teh »začetniških« težav. Pri prvi prijavi niso prebrali drobnega tiska dovolj natančno. In tako se jim je izmuznilo dejstvo, da lahko zunaj meja EU investirajo le določen del pridobljenih sredstev. V prvi vlogi so močno izpostavili območje vzhodne jadranske obale ter načrtovali glavnino raziskovanja prav tam. Komisija jih je ponovno opozorila na pogoje razpisa ter jim dala možnost, da so prijavo popravili in načrt ustrezno prilagodili.

Prednosti Kulture 2000
Po njihovem mnenju je prednost predvsem v vsebini ter načinu financiranja. Kot pravi Boris Kavur, arheolog, zaposlen na Inštitutu, je vsebina zagotovo manj rigidno omejena kot pri drugih evropskih projektih. Meni, da program definira kulturo kot izpolnjevanje lastnih sanj. Z dobro idejo se je možno dokopati do financiranja, ki omogoča uresničitev te ideje. Tudi birokratske zahteve so občutno manjše kot pri nekaterih drugih evropskih in nacionalnih razpisih. Finančna sredstva se dodelijo vnaprej, kar olajša pripravo finančne konstrukcije in posledično izpeljavo projekta. Tudi dejstvo, da prijave vrednoti komisija v Bruslju, doživljajo kot pozitivno. Takšen način naj bi zagotavljal višjo stopnjo konkurenčnosti. Sodelovanje Inštituta v programu financiranja Kultura 2000 se je do sedaj izkazalo kot zelo uspešno. Poleg projekta Dediščina Beneške republike so kot soorganizatorji sodelovali še v dveh projektih v sklopu Kulture 2000. Prvi razvija nove tehnološke koncepte za vizualizacijo podvodne kulturne dediščine in si za cilj postavlja ozavestiti javnost o podvodni kulturni dediščini. Pri projektu Iz vode pred oči javnosti so sodelovali še z dunajskim Inštitutom za arheološko znanost ter Univerzo v Hannovru. Drug projekt, imenovan Arheološka dediščina evropskih rek, pa izpostavlja pomembnost arheoloških najdb v strugah vodotokov. Oba projekta sta potekala v letu 2004. Na razpisu za leto 2006 je projekt Dediščina Beneške republike prijavila Univerza Ca' Foscari, Inštitut pa sodeluje kot soorganizator. Kot prijavitelj pa so na razpis Kulture 2000 za leto 2006 prijavili tudi triletni projekt na temo kulturne dediščine pod naslovom Oblast in trgovina v prazgodovinski Evropi. Gre za precejšen izziv, saj projekt vključuje večje število partnerjev iz sedmih držav. Z nekaterimi izmed partnerjev v preteklosti še niso sodelovali, kar je do določene mere otežilo prijavo na razpis. Poleg tega gre za sedem različnih računovodskih in hierarhičnih sistemov, kar vzame nemalo energije in časa. V projektu sodelujejo zelo različne organizacije, ki se razlikujejo po velikosti in notranji organiziranosti. Po drugi strani pa so si sedaj že nabrali precej izkušenj, ki jim pomagajo pri premagovanju birokratskih ovir. Boris Kavur omeni zanimivo zgodbo, kako so v zadnjih dneh pred rokom prijave "lovili" podpise po celi srednji Evropi. Kot zahtevajo razpisni pogoji so morali zbrati sedem podpisov na zaključni konzorcijski pogodbi in jo poslati v Bruselj. Ker so se odštevale zadnje minute pred oddajo prijave, prijavitelju ni preostalo drugega kot osebno zbrati vse podpise. Kar pomeni, da sta dva sodelavca ožje projektne skupine sedla v avto in v slabem tednu zbrala podpise v Pragi, Nitri, Udinah, Dunaju in še nekaterih drugih mestih. V zadnjem trenutku so potem iz Avstrije poslali gradivo v Bruselj. Kot zanimivost dodajo, da je celotno gradivo, poslano na Komisijo, tehtalo kar 12,6 kilogramov.

Kontinuiteta projektov pomeni priznanje projektom
Svojo uspešnost na razpisih pojasnjujejo z dejstvom, da so eden redkih inštitutov, ki je tržno usmerjen in kjer zaposleni pokrivajo stroške iz projektov, ki jim jih uspe pridobiti. O prestižnosti uspešnih prijav nimajo časa razmišljati, saj vedno prijavljajo nove ali pa izvajajo že odobrene projekte. Zelo pa jih veseli dejstvo, da se sestava komisije, ki odloča o uspešnosti prijav, vsako leto spreminja. Kar pomeni, da so njihovi programi več let zapovrstjo ocenjeni kot odlični. To je pohvala projektom, ki se iz leta v leto nadgrajujejo ter iščejo nove načine, kako kulturno dediščino predstaviti širši javnosti.

----------------------------
Naslov projekta: Dediščina Beneške republike
Izvajalec projekta: Inštitut za dediščino Sredozemlja, ZRS Koper, Univerza na Primorskem
Status izvajalca v projektu: prijavitelj / vodja projekta
Kraj: Piran, Stari Bar (črna Gora), Sveti Ivan, Gnaliæ, Split (Hrvaška)
čas: 2004-2006
Program EU: Kultura 2000, Akcija 1 (razpisa 2004 in 2005)
Dodatne informacije: Zrinka Mileusniæ, Boris Kavur


http://www.zrs-kp.si/SL/institut_d3.htm