EVROKULTURA > Uspešni projekti

Idrija
Dežela čipke - klekljanje evropskih razpisov v Idriji

Leta 2005 je Evropska komisija v okviru programa Kultura 2000 podprla projekt Dežela čipke (Land of Lace) in tako omogočila Idrijcem, da utrdijo sloves priznane idrijske čipke ter se povežejo s kraji s podobno tradicijo klekljanja. Lokalni skupnosti je v povezavi z italijanskimi in finskimi partnerji uspelo izpeljati zahteven projekt, ki je v nekoč rudarsko mestece pripeljal strokovnjake in umetnike iz različnih delov Evrope in poživil lokalni utrip.

Eden izmed glavnih "krivcev" za izvedbo uspešnega in odmevnega projekta je Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija (ICRA), ki od leta 1999 deluje na območju Idrijsko-Cerkljanske subregije, in sicer na področjih razvoja podjetništva in lokalnega gospodarstva, čezmejnega sodelovanja in regionalnega povezovanja. V svoji ne tako dolgi zgodovini je organizacija s petimi zaposlenimi izpeljala večje število uspešnih projektov, tudi mednarodnih. Med njimi vsekakor izstopa že omenjena Dežela čipk in pa dva projekta znotraj programa INTERREG, Po poteh umetnostne obrti in vina ter Transland. Kot so opredelili v svojih strateških ciljih, si prizadevajo postati vodilna razvojna organizacija v lokalnem območju in s povezovanjem javnega interesa s podjetniškim soustvarjati razvojno usmerjeno skupnost.

Idrija, Gorica in Rauma - dežele čipk in klekljarske obrti
Formalni prijavitelj projekta na razpis programa Kultura 2000 je bila sicer Občina Idrija, dejansko pa je bila za projekt - od faze prijave do poročila - odgovorna ICRA. Projekt so vsebinsko zasnovali v sodelovanju z Mestnim muzejem Idrija. V ICRI se zavedajo, da so mnoge institucije v danasnjem času povsem zasedene s svojo osnovno dejavnostjo, tako da za poglobljen razmislek o projektni ideji ali izpeljavo uspešne prijave pogosto zmanjka časa. K projektu so s posredovanjem muzeja pritegnili partnerja iz Italije (Musei Provinciali di Gorizia) in Finske (Rauman Museo). Mestni muzej Idrija namreč hrani etnološko zbirko klekljanih čipk in ima bogato zbirko materialne in nematerialne kulturne dediščine. S svojim delovanjem spodbuja ohranjanje obrti klekljanja, skrbi za kulturno dediščino ter podpira strokovno in raziskovalno dejavnost na področju zgodovine in etnologije klekljanja. Muzej iz finske Raume, ustanovljen leta 1891, prav tako hrani številne primere klekljanih čipk, samo mesto pa slovi po klekljani čipki prav posebne vrste. Tretji partner, Pokrajinski muzeji v Gorici - Muzej mode in umetne obrti pa zbira in razstavlja čipke na oblikovalsko zanimiv in inovativen način. Zaposleni na ICRI se trudijo, da bi bil izbor partnerjev načrten in v skladu z njihovimi dolgoročnimi interesi. K projektu običajno povabijo partnerja, s katerim so dobro sodelovali že v preteklosti in kjer je sodelovanje v obojestransko korist. V primeru projekta Dežela čipk je takšen partner Goriška pokrajina, s katero jih na različnih nivojih veže dolgoletno sodelovanje pri projektih čezmejnega sodelovanja in razvoja podeželja. Hkrati pa v projekt poskušajo pritegniti vsaj enega novega partnerja, ki odpre tudi druge dimenzije sodelovanja. Kot trdijo, so tuji partnerji pravzaprav sodelavci in ljudje, ki izhajajo iz nekega drugega kulturnega prostora in omogočajo tvorno izmenjavo osebnih in strokovnih pogledov. Vsi so-organizatorji so bili v projekt aktivno vključeni z organizacijskega, vsebinskega in finančnega vidika. V času trajanja projekta so postavili stalno sodobno razstavo v idrijskem muzeju, izdelali osnovno študijo o idrijski čipki in njenem mestu med evropskimi klekljanimi čipkami, organizirali Festival idrijske čipke ter pripravili zasnovo Centra idrijske čipke v Idriji.

Program Kultura 2000 - uporabniku prijazen program
Ožja skupina sodelavcev, ki je sodelovala na pripravi projektne prijave in kasneje tudi skrbela za nemoten potek projekta, je s programom Kultura 2000 zelo zadovoljna. Z razpisom za sredstva Kulture 2000 so se namreč spogledovali že nekaj let, vendar s tem programom do razpisa leta 2005 praktično niso imeli izkušenj. V primerjavi z drugimi možnostmi evropskega projektnega financiranja (npr. INTERREG) ocenjujejo program Kultura 2000 kot birokratsko relativno nezahteven in prijazen uporabniku. Sistem je po njihovem mnenju oblikovan tako, da omogoča popolno sledljivost, hkrati pa uporabnike ne obremenjuje z goro prilog, ki jih je potrebno prilagati nekaterim drugim programom financiranja EU. Največ težav jim je povzročalo usklajevanje med partnerji, predvsem kar se tiče "lovljenja rokov" in pridobitve originalnih dokumentov z originalnimi podpisi. Medtem ko je ta postopek v idrijskem muzeju precej enostaven, pa je v primeru Goriške pokrajine postopek bolj zapleten, saj vključuje več nivojev odločanja. Izkušnje zaposlenih kažejo, da je veliko odvisno od vodje projekta, ki mora zagotoviti, da so vsebinsko stvari jasne že na začetku, hkrati pa pripravi dober terminski načrt, ki se ga poskuša držati skozi vso obdobje trajanja projekta. Vse manjše nevšečnosti je mogoče kasneje odpraviti z dodatnimi usklajevanji med partnerji. V primeru projekta Dežela čipke lahko omenijo le en neljub dogodek, ki je povezan z nenadno smrtjo predstavnice finskega partnerja, ki je bila tudi del ožje projektne skupine. Komunikacija med institucijama je bila posledično celo prekinjena, vendar je vodja projekta skupaj s predstavniki Muzeja iz Raume uspel pripeljati projekt do konca. V ICRI ocenjujejo, da sta dva minimalna pogoja za uspešen projekt dobra vsebina in sposobna ekipa.

Nadaljevanje projekta Dežela čipk s pomočjo sredstev programa INTERREG
Razvojna agencija je v zadnjih dveh letih izvajala še dva projekta, financirana s pomočjo evropskih sredstev, in sicer v sklopu Programa pobude Skupnosti Interreg IIIA Slovenija-Italija 2000-2006. Projekt Po poteh umetnostne obrti in vina je vsebinsko nadaljevanje projekta Dežela čipk, ki pa je tokrat razširjen na vinorodna območja Vipavske in Goriških Brd, hkrati pa so vključili tudi partnerje iz Benetk s svojimi tradicionalnimi obrtniškimi proizvodi. V projektu Transland pa pripravljajo strokovna izhodišča za skupno prostorsko zasnovo. Oba projekta sta obsezna in vsebinsko zahtevna, njuna sočasna izvedba pa je bila za majhen kolektiv pravi izziv. Zataknilo se je pri finančni plati projekta. Medtem ko se financiranje projektov znotraj programa Kultura 2000 izvaja po sistemu predplačila ob začetku izvajanja projekta in izplačila preostalega dela podpore EU po prejetju zaključnega poročila, pa je pri projektih programa INTERREG potrebno sredstva v celoti zalagati. Povsem projektno financirana razvojna agencija zaradi višine sredstev, ki jih je bilo potrebno založiti, ni zmogla zagotoviti likvidnostnih sredstev. Prisiljeni so bili najeti premostitveni kredit, kjer pa se je ponovno zapletlo. Ker je razvojna agencija registrirana kot gospodarska družba z omejeno odgovornostjo (sicer z neprofitno klavzulo), ni uspela pridobiti poroštva svoje ustanoviteljice Občine Idrija, kar je v navadi v primeru, ko najema kredit npr. javni zavod. Pridobljen obseg kredita je bil posledično manjši, kot so upali, in po manj ugodni obrestni meri. Zaradi pomanjkanja sredstev niso uspeli izvesti vseh aktivnosti pravočasno, tj. v obdobju izvajanja projekta, kar pomeni, da niso upravičeni do povrnitve tistih stroškov, ki so nastali izven uradnega trajanja projekta. Kljub temu so projekt realizirali v celoti, obveznosti, nastale izven projektnega obdobja, pa so sedaj odgovornost razvojne agencije, ki ni več upravičena do povračila stroškov iz naslova omenjenega programa.

Grenka izkusnja in vodila za prihodnost
Po njihovih informacijah se s podobnimi težavami srečuje vrsta izvajalcev, ki se prijavljajo na razpise EU, kjer je potrebno sredstva zalagati vnaprej. Marsikateri potencialni prijavitelj, ki je seznanjen z morebitnimi tovrstnimi zapleti, se zato vlogi glavnega prijatelja raje kratko malo odpove. Zato so v nekaterih krogih ze razmišljali o pobudi za oblikovanje nekakšnega nacionalnega sklada, ki bi pomagal premostiti tovrstne težave. Takšni skladi že obstajajo ponekod v tujini, npr. na Madžarskem, kjer bistveno pripomorejo k zagotavljanju t. i. absorbcijske sposobnosti držav članic pri črpanju sredstev EU. Organizacija, ki se znajde v takšni zagati, lahko po zelo ugodnih pogojih (npr. 2 % obrestna mera) najame kredit pri skladu in ne pri komercialnih bankah. Takšna sistemska rešitev na nacionalnem nivoju bi bila dobrodošla tudi v Sloveniji.
Pri ICRI, kjer so pravkar zaključili še drugi INTERREG-ov projekt, pa so se odločili za krajši počitek. Pri načrtovanju nadaljnjih projektov bodo odslej bolj realni in bolj previdni. Svoje sodelovanje v mednarodnih projektih razumejo kot izjemen privilegij, hkrati pa opažajo, da je v Sloveniji na področju črpanja evropskih sredstev prisotna precejšnja podhranjenost s človeskimi viri. Organizacije, ki se profesionalno ukvarjajo s to dejavnostjo, so v večini prepuščene same sebi. Zaposlovanje za nedoločen čas in vzgoja kadrov je zaradi projektne narave dela praktično nemogoča. Prav tako pomanjkljivo je zavedanje lokalnega okolja, da je potrebno zagotoviti financiranje razvojnih agencij tudi v obdobju "suhih krav". Ocenjujejo, da je nujno potreben celovit pristop, ki bo spodbujal lokalno samoupravo pri podpiranju tovrstnih organizacij tudi v času manjšega obsega črpanja evropskih ali nacionalnih sredstev. Šele takrat se bodo zaposleni lahko posvetili koncipiranju novih projektnih idej in njihovi izpeljavi in prenehali razmišljati o karierni spremembi.

Martina Bofulin

=================================
Naslov projekta: Dežela čipke / Land of Lace
Izvajalec projekta: Občina Idrija
Podizvajalec: ICRA d.o.o. Idrija, Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija)
Status izvajalca v projektu: prijavitelj / vodja projekta
Kraj: Idrija, Gorizia (Italija), Rauma (Finska)
Cas: 2005-2006
Program EU: Kultura 2000, Akcija 1 (Razpis 2005)
Dodatne informacije: Andreja Trojar Lapanja, direktorica ICRA d.o.o., Idrija


http://www.icra.si/dezela-cipke/