Najprej evrosong, potem pa evromanager. >>
Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre
 
 
 
 
 
 
 

USPEŠNI PROJEKTI
Ljubljana
CIMET: Plesno izobraževanje s posebnim okusom

Zavod En-Knap se je leta 2003 prvič prijavil na razpis programa Kultura 2000 s projektom CIMET, in sicer na področju uprizoritvenih umetnosti. Po mnenju direktorice Zavoda Jane Wilcoxen je bil to skoraj polet v neznano. Začetno navdušenje nad uspešno prijavo je kmalu nadomestilo obdobje trdega dela in premagovanja zapletov, ki pa ga je spremljalo zavedanje, da tlakujejo pot nadaljnjim razvojnim možnostim neformalne plesne pedagogike ...

En-Knap

Leta 1993 je bila v belgijskem Leuvnu na pobudo priznanega plesnega koreografa Iztoka Kovača ustanovljena plesna skupina En-Knap. Leto kasneje so člani stalni sedež skupine prestavili v Ljubljano in ustanovili neprofitni produkcijski zavod En-Knap. V desetletju ustvarjanja so pripravili številne odmevne plesne predstave in filmske produkcije Iztoka Kovača in drugih koreografinj: Maje Delak, Andreje Rauch in Male Kline.

AGON in CIMET

V sezoni 2003/2004 so Maja Delak, Mala Kline in Jana Wilcoxen na podlagi odkrivanja potrebe po nadgrajevanju izobraževanja, ki ga daje srednješolska stopnja, in z izkušnjami, ki so jih pridobile z izvajanjem formalnih in neformalnih izobraževalnih programov na področju sodobnega plesa (npr. Plesni laboratorij, Umetniška gimnazija - smer sodobni ples …), pripravile enoletni pilotski program za mlade plesalce, imenovan AGON. Cilj programa je ustvariti povezave med obstoječim izobraževanjem na plesnem področju ter profesionalizacijo mladih plesalcev in performerjev.

V sezoni 2004/05 so izobraževalni program Agon razširili najprej na tri vsebinske sklope (trening - Agon-T, raziskovanje - Agon-R in mobilnost - Agon-M) in nato še s projektom CIMET, ki omogoča mobilnost, medkulturne izmenjave plesalcev, koreografov in pedagogov, torej dodaja mednarodno dimenzijo.
Poimenovanje projekta je akronim angleških besed (Cultural Intersections, Mobility, Education and Training), ki se nanašajo na izobraževanje in kulturne izmenjave. Projekt naj bi vzpodbudil prav tiste posebne okuse, lastne slovenskemu poimenovanju začimbe cimet, ki s sladkim in hkrati nekoliko pikantnim okusom izboljšuje in spreminja okus jedem. V CIMET-u so združena strokovna znanja in dejavnosti širšega kroga sodelavcev En-Knapa; ne le z območja Slovenije, temveč tudi Italije, Avstrije, Srbije in Hrvaške.

Partnerske povezave

Zgodovina projekta CIMET sega v čas, ko je anconska asociacija C4, ki jo vodi plesalka in koreografinja Rebecca Murgi, predlagala Zavodu En-Knap sodelovanje. Producent in član skupine C4 je bil pobudnik projekta, ki bi kandidiral za evropska sredstva v okviru programa Kultura 2000. K projektu so povabili še SEAD, salzburško eksperimentalno akademijo plesa, kasneje pa še podiplomski program Body Unlimited (umetniško ga vodita Nhandan Chirco in Branko Popoviæ), ki ga izvaja umetniška akademija v okviru Univerze v Novem Sadu. En-Knap je prevzel vlogo prijavitelja projekta, kar je bila predvsem politična odločitev. V Italiji je namreč največ prijav na razpis, Slovenija pa je imela kot nova članica EU boljše možnosti za uspeh.

Partnerji so sicer že prej sodelovali pri različnih umetniških in izobraževalnih projektih, vendar ima vsaka organizacija svoje posebnosti in lasten način dela, kar je prednost projekta CIMET. Sodelovanje omogoča, da postane posamezna partnerska organizacija dojemljiva za poglede in perspektive drugih sodelujočih.
Italijanski, avstrijski in slovenski partnerji so se v začetni fazi srečali v Salzburgu, komunikacija pa v glavnem poteka prek elektronske pošte in telefonskih zvez, čeprav se partnerji, ki izvajajo skupne aktivnosti, srečujejo. Danes se zavedajo pomembnosti srečanj, tako na multilateralni kot bilateralni ravni, saj tako spoznavajo okolje in specifične okoliščine, v katerih določen partner deluje; takrat pa pač tovrstnih stroškov v proračunu projekta niso predvideli.
Kljub predhodnemu poznavanju partnerskih organizacij brez zapletov ni šlo. Zaradi notranjih, predvsem kadrovskih sprememb skupina C4 ni več zmogla izpolnjevati koordinacijskih zadolžitev in v zadnjem trenutku jim je poiskala nadomestnega partnerja, sama pa je ostala vključena v vsebinski del projekta. Ker so tudi z novim partnerjem predhodno že sodelovali, je do te zamenjave prišlo na naraven in organski način.

Izdelava projektnega proračuna mora biti rezultat sodelovanja med partnerji

Po njihovem mnenju je priprava proračuna najbolj zahteven del prijave na razpis in na podlagi izkušenj, ki so jih pridobili pri tem projektu, se bodo pri prihodnjih tovrstnih sodelovanjih tega dela lotili še bolj sistematično.
Pri CIMET-u je ena od partnerskih organizacij pripravila proračun za celoten projekt. Zaradi kadrovskih sprememb v projektu so se morale spremeniti nekatere vsebinske postavke in posledično je bilo treba preurediti tudi proračun. Veliko dela in energije je zdaj usmerjeno v prilagajanje načrtovanim aktivnostim. Hkrati pa je nujno potrebno ohraniti izvirno vsebino projekta, saj je le-to tudi vsebina, ki jo je podprla Evropska komisija.
Pri En-Knapu so mnenja, da mora proračun za celoten projekt sloneti na proračunih posameznih partnerskih organizacij. Le-te ga pripravijo samostojno in na temelju idej, ki jih želijo v okviru projekta izvesti. Posamezne proračune in predloge za izvedbo idej je nato treba le uskladiti ter pripraviti prijavo, kjer proračun resnično podpira načrtovane skupne aktivnosti.

In če denarja EU ne bo ...

Pomemben je tudi pristop k samemu projektu. Opažajo, da veliko prijaviteljev pripravlja projektne aktivnosti po načelu če bomo dobili denar od EU, bomo naredili naslednje ... V Zavodu En-Knap pa so se v procesu prijavljanja naučili, da je treba projekt v osnovi pripraviti tako, da ga je možno izvesti tudi brez sredstev EU.
Projekt naj bo sestavljen iz dveh delov: jedro projekta je tisto, ki ga je moč izvesti s sredstvi iz drugih virov (npr. ministrstvo za kulturo, mednarodne institucije, sponzorji ...), drugi del pa se izvede samo v primeru, da projekt pridobi sredstva EU, in predstavlja t.i. evropsko dodano vrednost tudi na vsebinski ravni. Le tako projekta ne bo treba odpovedati, četudi denarja od EU ne bo.

Vsak projekt je seme

Pri En-Knapu cenijo pripravljenost EU, da podpira projekte, ki jih morda brez evropskega denarja sploh ne bi bilo. Glavni področji projekta CIMET sta izobraževanje in mobilnost mladih, najpomembnejši element pa povezovanje različnih geografskih in kulturnih sredin. Menijo, da tovrstni projekti niso zaključena celota, temveč bolj nekakšna sila, ki stimulira in motivira določeno okolje, da še naprej razvija svoj potencial.
Vsak projekt je seme, zametek za razvojni proces, ki se odvija v neki sredini. Uspešno prijavo vidijo na eni strani kot priznanje lastnemu delu in na drugi kot določeno mero pritiska, saj želijo upravičiti zaupanje, ki jim je bilo izkazano.

Kultura 2000 in drugi programi EU

čeprav tovrstni razpisi omogočajo razvoj najrazličnejšim sodelujočim organizacijam, ne morejo spregledati dejstva, da pravila razpisa Kulture 2000 niso prilagojena raznoterim tipom izvajalcev. To pomeni, da imajo tisti bolj institucionalizirani določeno prednost pri prijavi in tudi pri kasnejšem izvajanju projekta.
Razmišljajo tudi o sodelovanju na drugih razpisih, predvsem na Interregu, zadovoljni pa so, da so na račun uspešne prijave na Kulturi 2000 uspeli pridobiti večja sredstva tudi od mednarodnih institucij in drugih, ki podpirajo njihovo dejavnost.


Martina Bofulin

-----------------------

NASLOV PROJEKTA: CIMET - Cultural Intersections, Mobility, Education and Training
IZVAJALEC: Zavod En-Knap, Ljubljana
STATUS IZVAJALCA V PROJEKTU: prijavitelj
KRAJ: Ljubljana, Ancona, Salzburg, Novi Sad
čAS: 2004-2005
PROGRAM EU: Kultura 2000 - Akcija 1 (področje uprizoritvenih umetnosti)
DODATNE INFORMACIJE: Jana Wilcoxen, direktorica in koordinatorica mednarodnega mrežnega in programskega razvoja


http://www.en-knap.com/www/index.html
 
nazaj | navzgor | natisni

  • Kulturni inženiring
  • Kako vroča je EU zgodba danes?
  • Lažni pragmatizem!?
  • V pričakovanju
  •  

  • Human Cities: Celebrating public space
  • KULTURA d.o.o., Materialni pogoji kulturne produkcije
  • Evroza. Kritika novega evrocentrizma
  • Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih posrednikov
  •  

  • Sekira v medu - stripi po motivih poslikanih panjskih končnic
  • Nočni azil - shajališče sanj
  • Izkušnje Slovenskih muzejev z evropskimi razpisi
  • Dežela čipke - klekljanje evropskih razpisov v Idriji
  • Koralni otok v pediatrični kliniki
  • Projekt SEAS - Sodobna umetnost in revitalizacija pristanišč ob Jadranskem in Baltskem morju
  • KOŽ kot "središče odličnosti" za usposabljanje uporabnikov knjižnic
  • Dediščina Beneške republike od Benetk do Bara
  • Transient Reality Generators: mešane realnosti v mariborski Kibli
  • Slovenska gotika - del evropskega gotskega virtualnega muzeja
  • CIMET: Plesno izobraževanje s posebnim okusom
  • Študentska založba: Kako treti evropske orehe?
  •  
    Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre | Ali veste? | O spletnih straneh