Zrno do zrna - evropeiziranost, kamen na kamen - evrooglaševanje. >>
Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre
 
 
 
 
 
 
 

USPEŠNI PROJEKTI
Maribor
Transient Reality Generators: mešane realnosti v mariborski Kibli

Kulturno-izobraževalno društvo Kibla je ena izmed organizacij z najdaljšim stažem prijavljanja na evropske razpise v Sloveniji. Številni uspešno izvedeni projekti pričajo o zavzetosti in viziji društva ter o njihovi mednarodni usmerjenosti. Prav zaradi tega pa je nadvse zanimiv podatek, da v projektih vedno sodelujejo kot soorganizator in da se, navkljub številnim izkušnjam z evropskimi projekti, še niso odločili za vlogo prijavitelja projekta.

Mariborsko okno v svet
Fenomen pod imenom Kibla je ugledal luč sveta davnega leta 1996 kot multimedijski center KiberSRCeLab. Skupen projekt Narodnega doma Maribor in Zavoda za odprto družbo Slovenija je že čez dve leti pričel delovati kot kulturno-izobraževalno društvo, pod isto streho pa danes združujejo knjigarno, internetno kavarno, galerijo, grafični laboratorij in še kaj. V Sloveniji slovijo kot organizacija, ki sodeluje v največjem številu uspešnih projektov, sofinanciranih s strani Evropske komisije. Prvi projekt, v katerem so sodelovali, je stekel že leta 2002, ko Slovenija še ni bila članica EU. Od takrat so sodelovali v petih projektih programa Kultura 2000 ter v mnogih drugih evropskih programih (6. okvirni program - IST (Tehnologije in informacijske družbe), E-Youth Programme, Phare, Evropski sklad za regionalni razvoj). Kibla je izrazito usmerjena v delovanje v mednarodnem okolju, v okviru tega pa so za svoj poglavitni cilj postavili predstavljanje slovenske umetnosti v tujini ter sočasno predstavljanje svetovne umetnosti doma. Na takšen način delujejo kot povezovalni člen med Mariborom in svetom ali, kot radi poudarijo, kot mariborsko okno v svet.

Mešane resničnosti v okviru Kulture 2000
V okviru programa Kultura 2000 so v Kibli leta 2005 zaključili projekt Transient Reality Generators. Projekt, v katerem so sodelovali kot soorganizatorji, se osredotoča na fenomen mešanih resničnosti oziroma na okolja, kjer digitalni mediji postajajo otipljivi, fizična arhitektura pa se dozdeva vse bolj navidezna oziroma virtualna. S projektom želijo omogočiti zainteresirani javnosti, da se vključi v multisenzorno medijsko okolje, ki reagira na človeško aktivnost ter se s pomočjo nje tudi nadgrajuje. Tako omogoči udeležencu, da zapusti vlogo opazovalca in se prelevi v oblikovalca trenutne resničnosti. Prijavitelj projekta, belgijska organizacija FoAM, in soorganizatorji (Time’s up iz Avstrije in Kibla) so združili moči pri raziskovanju in razširjanju polja sodobnih vizualnih umetnosti ter ustvarjanju samozadostnih sistemov medijev, materialov in fizičnih struktur.
Omenjene organizacije so že dolgoletni strateški partnerji Kible, saj so skupaj uspešno izpeljali že dva projekta, načrtujejo pa že naslednjega. Kibla želi nadgrajevati svoje projekte, saj je bolje nadaljevati iz neke točke, kot pa vsakič znova začeti iz nič. Kljub takšni viziji pa je vsak projekt celota zase, ki v kontekstu Kibline usmeritve sestavlja delček njihove razvojne vizije.

Finančna neodvisnost je ključna
Po mnenju Kiblinega teama je glavni pogoj za uspešno izveden projekt finančna neodvisnost organizacije. če v projekt vstopa organizacija, ki ni finančno stabilna, in če je njen razlog za sodelovanje v projektu zgolj pridobitev finančnih sredstev, je možnost, da se projekt ne izvede v celoti oz. da pride do zapletov, precej večja. Treba se je zavedati, da Evropska komisija nakaže del sredstev šele po zaključku projekta, do takrat pa je kritje vseh stroškov odgovornost organizatorja. Tudi zaradi tega v Kibli veliko pozornost namenjajo diversifikaciji njihovih finančnih virov. So tako prejemniki državnih sredstev preko ministrstev, vladnih uradov ali pa lokalnih struktur, kot evropskih skladov in programov pa tudi sponzorskih sredstev iz gospodarskega sektorja. Kibla pridobiva sredstva tudi z nudenjem storitev lastnega produkcijskega in prireditvenega centra ter založniške dejavnosti. Ker se finančna sredstva zagotavljajo iz štirih ali petih virov, morebitna prekinitev dotoka iz enega vira ne ogrozi izpeljave projekta. Zdi se, da je osredotočenost na en sam finančni vir (običajno državni) ključna napaka slovenskih organizacij, ki se prijavljajo na tovrstne razpise. Krivdo pa je moč pripisati pomanjkanju strokovnega kadra iz področja kulturnega managementa, saj je nerealno pričakovati, da bo umetnik ali kustos povrhu še manager.

Zavezanost mednarodnemu sodelovanju
Društvo že od samega začetka dokazuje, da jih zanima mednarodno povezovanje, ki sega izven meja Evropske unije. V skoraj desetletnem delovanju so sodelovali z več kot 40 partnerji iz celega sveta. V tem obdobju so se skozi uspešna sodelovanja oblikovala trdna strateška partnerstva, ki se nadgrajujejo z vsakim novim projektom. Idealno je, če pride do sklenitve partnerstva na podlagi preteklega uspešnega dela, vendar pa občasno vstopajo tudi v partnerstvo z organizacijo, s katero še niso sodelovali, poznajo pa njene aktivnosti in dosežke. Na temelju teh predvidevajo, kako se bo ta organizacija vključevala v projekt, seveda pa je nemogoče napovedati, ali se bo sodelovanje razvilo v trdno in uspešno partnerstvo. Pomembno vlogo pa imajo tudi argumentirani konflikti, saj prispevajo h kreativnemu procesu in bogatijo medsebojno sodelovanje. Skozi vso njihovo delovanje se tako simultano izvaja nekakšen »partner search«, ki pa zahteva svoj čas, energijo ter finančna sredstva, saj je potrebno obiskati in sodelovati na prireditvah, kjer se potencialni partnerji pojavljajo.

Biti ali ne biti prijavitelj
Kljub temu, da je Kibla sodelovala pri tolikšnem številu uspešnih projektov, se je vedno odločala za t.i. so-organizacijo in ne koordinacijo projekta. V Kibli menijo, da je prevzeti nase vodenje projekta velikanska odgovornost. Koordinator sicer nima odločilne vloge pri projektu, ima pa najpomembnejšo, vsaj kar se tiče administrativne plati projekta. Nujno je, da je koordinator sposoben organizator, ki ima na voljo vso potrebno infrastrukturo. Običajno so partnerji raztreseni po vsej Evropi, kar pomeni, da mora nekdo neprestano usmerjati in voditi komunikacijo med partnerskim konzorcijem, saj se drugače kakšen partner mimogrede »izgubi«. Organizacija, ki se odloči, da bo prevzela vlogo prijavitelja/koordinatorja, mora imeti zaposleno osebo, ki bo dnevno skrbela za administrativni del, kakor dolgo pač projekt traja. Organizacije, ki se ne pripravijo na takšne okoliščine, se morajo spopasti z možnostjo, da bo birokratski del projekta »požrl« vso ekipo, kar pomeni, da lahko zmanjka volje in časa za kreativno delo. Prav zaradi tovrstnih zadržkov se je Kibla doslej raje odločala za vlogo soorganizatorja kot prijavitelja, saj je želela izkoristiti priložnost in se kar največ naučiti od bolj izkušenih partnerjev. Sedaj, po petih letih delovanja v okviru evropskih razpisov, pa prvič resno razmišljajo, da bi prevzeli vlogo prijavitelja. S preteklimi projekti so si prislužili sloves zanesljivega partnerja, hkrati pa so opravičili zaupanje financerjev in tudi dokazali, da gre za trdno in zaupanja vredno organizacijo, ki je usmerjena v prihodnost.

Martina Bofulin

-----------------------

NASLOV PROJEKTA: Transient Reality Generators
IZVAJALEC: Multimedijski center Kibla, Maribor
STATUS IZVAJALCA V PROJEKTU: soorganizator
KRAJ: Maribor, Linz, Bruselj
čAS: 2004-2005
PROGRAM EU: Kultura 2000 - Akcija 1 (področje uprizoritvenih umetnosti)
DODATNE INFORMACIJE: Dejan Pestotnik, podpredsednik KID KIBLA, koordinator KIT in marketing


http://www.kibla.org
 
nazaj | navzgor | natisni

  • Kulturni inženiring
  • Kako vroča je EU zgodba danes?
  • Lažni pragmatizem!?
  • V pričakovanju
  •  

  • Human Cities: Celebrating public space
  • KULTURA d.o.o., Materialni pogoji kulturne produkcije
  • Evroza. Kritika novega evrocentrizma
  • Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih posrednikov
  •  

  • Sekira v medu - stripi po motivih poslikanih panjskih končnic
  • Nočni azil - shajališče sanj
  • Izkušnje Slovenskih muzejev z evropskimi razpisi
  • Dežela čipke - klekljanje evropskih razpisov v Idriji
  • Koralni otok v pediatrični kliniki
  • Projekt SEAS - Sodobna umetnost in revitalizacija pristanišč ob Jadranskem in Baltskem morju
  • KOŽ kot "središče odličnosti" za usposabljanje uporabnikov knjižnic
  • Dediščina Beneške republike od Benetk do Bara
  • Transient Reality Generators: mešane realnosti v mariborski Kibli
  • Slovenska gotika - del evropskega gotskega virtualnega muzeja
  • CIMET: Plesno izobraževanje s posebnim okusom
  • Študentska založba: Kako treti evropske orehe?
  •  
    Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre | Ali veste? | O spletnih straneh