Zrno do zrna - evrouradnik, kamen na kamen - evrorazpoloženje. >>
Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre
 
 
 
 
 
 
 

USPEŠNI PROJEKTI
Ljubljana
KOŽ kot "središče odličnosti" za usposabljanje uporabnikov knjižnic

Knjižnica Otona Župančiča je v zadnjih desetih letih sodelovala v vrsti projektov in postala v Evropi prepoznavna kot institucija, ki posveča veliko pozornosti programom in modelom usposabljanja uporabnikov knjižnic. Ker se zavedajo, da je informacijsko komunikacijska tehnologija korenito spremenila vlogo knjižnice v lokalni skupnosti kot tudi način uporabe njenih uslug, poudarjajo pomembnost izobraževanja tako za zaposlene kot tudi za uporabnike.

Projekti in njihovi učinki
Kot nam je v pogovoru zaupala pomočnica direktorice, gospa Simona Resman, je desetletje aktivnega sodelovanja v številnih evropskih projektih precej spremenilo notranjo organizacijo institucije. V zadnjih letih so ustanovili projektno skupino za evropske projekte, kjer sodelujejo strokovni sodelavci, ki vodijo in izvajajo projekte. Takšen način dela spodbuja razvoj timskega duha, saj je edina možnost za uspešno izvedbo projekta prav skupinsko delo vseh vpletenih. Dodatna prednost sodelovanja v projektih je kroženje različnih učnih gradiv med partnerji, kar zagotavlja dobro obveščenost zaposlenih v knjižnici ter nenehno izpopolnjevanje na določenem področju. Stranski učinek sodelovanja v projektih je udeležba na številnih konferencah, kjer so zaposleni pogosto sodelovali s prispevki in predstavili svoje delo. Povezovanje na evropski ravni jih je prisililo, da so izpilili svoje znanje tujega jezika, najpogosteje angleščine, in lahko sedaj brez zadrege predavajo ali pripravijo pisne prispevke za glasila knjižnic po vsej Evropi. In nenazadnje, v sklopu projektov je bila knjižnica pogosto ocenjena od zunanjih ocenjevalcev, kar je omogočilo ovrednotenje dosedanjega dela in usmeritve knjižnice v zadnjem obdobju.

Aktivno desetletje
V prvi projekt imenovan "Public Library Development Project" so se vključili že daljnega leta 1996. Projekt je financiral Zavod za odprto družbo–Slovenija in sklad Phare, bil pa je to prvi evropski projekt, kjer so sodelovale tudi knjižnice iz t. i. držav vzhodne Evrope. Za cilj so si zastavili oblikovati mrežo nacionalnih koordinatorjev in KOŽ je postal nacionalni koordinator za Slovenijo. V sklopu PLDP so v Sloveniji pripravili tudi prvo posvetovanje splošnih knjižnic, ki je v kasnejših letih postalo tradicionalno. V sklopu naslednjega projekta »PubliCA« so razvijali modele, ki bi knjižnicam pomagali pri prehodu v informacijsko dobo, hkrati pa okrepili vlogo knjižnic v lokalni skupnosti. V razširjenem projektu »PubliCA Central East« s pričetkom leta 1998 so sodelovale knjižnice iz kar 26 držav, najbolj odmevna pa je bila ustanovitev šestih izobraževalnih središč, t. i. 'središč odličnosti'. Eno izmed teh izobraževanih središč je postala tudi knjižnica Oton Župančič, edina med knjižnicami srednje in vzhodne Evrope. Nadaljevanje tega projekta je bil projekt »Pulman in Pulman – XT«, kjer je KOŽ postal izobraževalno središče za knjižnice držav, ki še niso vstopile v EU (Albanija, Bosna in Hercegovina …). Ostali odmevni projekti, v katere se je vključevala KOŽ, so še "Knjižnica kot središče lokalne skupnosti" Zavoda za odprto družbo–Slovenija, v sklopu katerega je nastalo Središče za mlade (enota Kolodvor) in projekt »Calimera«, ki je nekakšno nadaljevanje projekta Pulman.

Tune in Pulls
KOŽ je kot pridružena članica sodelovala v enoletnem projektu "Tune", ki so ga tri splošne knjižnice iz Švedske, Danske in Španije prijavile v okviru programa Kultura 2000. Glavni cilj projekta je poiskati model učinkovitega izobraževanja in usposabljanja uporabnikov knjižnice. Naloga KOŽ je bila testirati že pripravljen model izobraževanja, v testiranje pa so vključili tri različne ciljne skupine. V prvi so bili mlajši brezposelni z višjo izobrazbo, v drugi starejši občani ter v tretji otroci, pripadniki bošnjaške narodnostne skupnosti. Testiranje je bilo izvedeno v obliki delavnic, ki so jih vodili izkušeni knjižničarji, vodilo pa jih spoznanje, da je učenje informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) lahko tudi zelo dolgočasno ter da je potrebno za omenjene udeležence pripraviti prilagojene programe in orodja. Udeleženci so tako imeli možnost učenja IKT s pripovedovanjem zgodb, kar se je pokazalo kot uspešen način zagotavlja dvigovanja informacijske pismenosti in uporabe IKT v vsakdanjem življenju. Izsledke, pridobljene s testiranjem, in izkušnje knjižničarjev so predstavili na konferenci o informacijski pismenosti julija 2005 na Brdu pri Kranju, širša javnost pa je zanje prvič slišala oktobra 2005 in sicer v sklopu Tedna vseživljenskega učenja. V triletnem projektu »Pulls« pa sodeluje osem partnerjev in sicer knjižnice iz Danske, Finske Nemčije, Španije in Slovenije, Univerza v Brightonu iz Anglije in podjetje za svetovanje neprofitnim organizacijam iz Nizozemske. Projekt v okviru programa Grundtvig 1/ Socrates želi preko neformalnega izobraževanja zagotoviti informacijsko pismenost in tako povečati dostop do informacij za vse državljane. Ciljna skupina projekta so odrasli z nižjo stopnjo izobrazbe in odrasli brez znanja IKT, za katere želijo oblikovati t. i. "open learning" centre, ki bi postali pilotski modeli na regionalni, nacionalni in evropski ravni. Knjižnica Otona Župančiča je znotraj projekta zadolžena za oblikovanje gradiv, ki so potrebna za izvedbo usposabljanja uporabnikov.

Prijavitelj ali pridruženi partner?
Glede na dosedanje izkušnje knjižnica v projektu raje sodeluje kot pridruženi partner in ne kot glavni prijavitelj. Koordiniranje velikih projektov prinese s sabo ogromno dela, za katerega se potrebuje zelo sposobnega vodjo projekta in nič manj sposobno računovodsko službo. V mnogih organizacijah v tujini imajo zaposlene ljudi, ki se ukvarjajo izključno z vodenjem evropskih projektov. Pri nas je to trenutno še nemogoče. Drug večji problem je, da evropski projekti pogosto ne predvidevajo kritja stroškov zaposlenih v projektu. Iz projekta je moč dobiti le sredstva, potrebna za nadomestitev delavca na prejšnjem delovnem mestu. Tukaj pa gre večinoma za strokovne delavce, ki jih ni moč kar tako zamenjati. Še posebej zato, ker pri nas na trgu ne obstajajo t. i. »svobodnjaki«, ki bi jih lahko knjižnica najela za obdobje trajanja projekta in ki bi bili že dovolj usposobljeni za nadomeščanje strokovnih delavcev. Prav tako tudi ni ljudi, ki bi se jih lahko najelo za vodenje projektov in ki bi bili zmožni po enem tednu uvajanja že suvereno voditi projekt. Kakor je položaj pridruženega partnerja ugodnejši za KOŽ iz organizacijskega vidika, pa je bolj problematičen z vsebinskega. Pogosto so pridruženi partnerji izključeni iz začetnega procesa oblikovanja projekta in ne sodelujejo na pripravljalnih sestankih, kar lahko privede do kasnejših težav pri izvedbi projekta. Ključno je tudi, da se glavni prijavitelj ali koordinator projekta ne loteva površno. Knjižnici pri iskanju primernih koordinatorjev pripomorejo osebne vezi, ki so jih v letih sodelovanja v evropskih projektih stkali po vsej Evropi, kar jim omogoča, da le z nekaj klici preverijo reference potencialnih partnerjev in poiščejo takšnega, ki najbolj odgovarja zahtevam določenega projekta.

Med severom in jugom
Projekt »Tune« so predstavili na veliki mednarodni konferenci bibliotekarjev v Seulu, kjer je vzbudil precej zanimanja strokovne javnosti. Dodana vrednost tega in tovrstnih projektov je brez dvoma sodelovanje s knjižničarji, ki prihajajo iz zelo različnih okolij. če lahko trdimo, da so v tem trenutku skandinavske knjižnice najbolj napredne in njihove usluge najbolj razvite, so knjižnice v južni Evropi manj prepoznavne. Res je, da v zadnjem času s pospešenimi koraki hitijo naprej, kljub temu pa je njihova prepoznavnost in potrebnost v lokalnem okolju bistveno manjša. Slovenske knjižnice lahko uvrstimo med oba pola in so nekakšen most med obema. Lahko se pohvalijo, da so primerljive s skandinavskimi knjižnicami, čeprav bolj po vsebinah in manj po infrastrukturi – stavbe, oprema, zaposleni. Vendar se tudi na tem področju stvari premikajo na boljše. Pomembno je, da se slovenske institucije naučijo, kako predstaviti svoje pretekle dosežke. Vsaka slovenska ustanova bi morala v svojo osebno izkaznico napisati, kje in kako so sodelovali ter kakšni so bili dosežki teh projektov. Tukaj pa igra odločilno vlogo predstavitev na svetovnem spletu, ki mora biti tudi v tujem jeziku.

Martina Bofulin

----------------

Naslov projekta: TUNE (Training of Library Users in a New Europe)
Izvajalec projekta: Knjižnica Otona Župančiča
Status izvajalca v projektu: pridruženi partner
čas: 2004 -
Program EU: Kultura 2000, akcija II.A
Dodatne informacije: Simona Resman, pomočnica direktorice, simona.resman@lj-oz.sik.si


http://www.tune.eu.com/
http://www.koz.si/default.asp?mID=a&pID={e57e701a-...
 
nazaj | navzgor | natisni

  • Kulturni inženiring
  • Kako vroča je EU zgodba danes?
  • Lažni pragmatizem!?
  • V pričakovanju
  •  

  • Human Cities: Celebrating public space
  • KULTURA d.o.o., Materialni pogoji kulturne produkcije
  • Evroza. Kritika novega evrocentrizma
  • Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih posrednikov
  •  

  • Sekira v medu - stripi po motivih poslikanih panjskih končnic
  • Nočni azil - shajališče sanj
  • Izkušnje Slovenskih muzejev z evropskimi razpisi
  • Dežela čipke - klekljanje evropskih razpisov v Idriji
  • Koralni otok v pediatrični kliniki
  • Projekt SEAS - Sodobna umetnost in revitalizacija pristanišč ob Jadranskem in Baltskem morju
  • KOŽ kot "središče odličnosti" za usposabljanje uporabnikov knjižnic
  • Dediščina Beneške republike od Benetk do Bara
  • Transient Reality Generators: mešane realnosti v mariborski Kibli
  • Slovenska gotika - del evropskega gotskega virtualnega muzeja
  • CIMET: Plesno izobraževanje s posebnim okusom
  • Študentska založba: Kako treti evropske orehe?
  •  
    Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre | Ali veste? | O spletnih straneh