Zrno do zrna - evrobilten, kamen na kamen - evroskepsa. >>
Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre
 
 
 
 
 
 
 

USPEŠNI PROJEKTI
Ljubljana
Projekt SEAS - Sodobna umetnost in revitalizacija pristanišč ob Jadranskem in Baltskem morju

Zavod Flota, ki deluje na področju produkcije sodobnega plesa, se je v projekt SEAS vključil konec leta 2002. V sklopu projekta so projektne aktivnosti izvedli v Kopru in Ljubljani. Med najbolj odmevnimi je bil Festival SEAS Koper julija 2005, kjer so uprizorili predstave, ki so nastale kot del platforme SEAS (Bari, Izbrisana sporočila in Miši), in produkcije, ki predstavljajo ideje soočenja z morjem ali degradiranimi prostori (Lulabaj, Štorja od lešandrink in Posvetitev pomladi). Izkušnja Zavoda Flota z evropskimi razpisi pa je večplastna in razkriva ozadje sodobne evropske kulturne politike.

Projekt SEAS
Zavod Flota je leta 2003 skupaj s poljskim 'Baltic Sea Culture center', švedskim 'Intercultom' in danskim 'Hotel Proforma' zasnoval vseevropski interdisciplinarni projekt SEAS, katerega cilj je bil povezati umetnike, producente in teoretike z območij Baltskega in Jadranskega morja. Osredotočili so se na pristanišča kot prostore mobilnosti, preseljevanja in zgodovine, sodelujoči umetniki pa so skozi predstave sporočali svoje izkušnje in izraze različnih obal. V prvi fazi projekta je bilo devet parov umetnikov poslanih na raziskovalne misije v njim še neznana evropska pristanišča; Helsinki, Koper, Kotor, Gdansk, Kaliningrad, Klaipeda, Dubrovnik in Bari. V drugi fazi so na podlagi prav teh raziskovanj postavili serijo koprodukcij v omenjenih mestih, v zadnji fazi pa se so se predstave odvijale po pristaniščih širom Evrope.

Pasti evropskih sodelovanj
Projekt je Zavodu Flota zagotovil mednarodno prepoznavnost in omogočil stik z drugimi organizacijami, ki delujejo na istem področju, hkrati pa so se med izvedbo projekta pokazale številne šibke točke, ki so simptomatične za evropske projekte na področju kulture. Ena izmed večjih organizacijskih težav je gotovo vnaprejšnje financiranje projektov, saj Zavodu Flota glavni organizator še do danes ni povrnil vseh stroškov izvedbe predstav. Ker imajo na razpolago le omejena finančna sredstva, jih takšne zakasnitve omejujejo pri snovanju in izvedbi nadaljnjih projektov. (Pre)Velik delež pridobljenih sredstev so porabili za administracijske stroške; pisarniške storitve na Švedskem, na primer, so tudi do desetkrat dražje kot v Sloveniji, vendar so partnerji vztrajali, da se le-te opravijo tam. Prav tako so v Zavodu pogrešali natančen vpogled v delitev denarja, saj se je ta pogosto zdela nelogična. Predvsem pa jih je motilo, da so povrnitve stroškov in plačila prihajala z zamudo. Hkrati so dobili vtis, da se pri sredstvih za umetnike iz vzhodne in srednje Evrope vedno varčuje, medtem ko umetniške skupine iz zahodne in severne Evrope pogosto porabijo kar večino proračuna, namenjenega za določeno prireditev. Ko so na primer želeli povabiti v Ljubljano neko dansko gledališko skupino, so izvedeli, da bodo stroški gostovanja enaki kot celoten znesek, ki so ga pridobili v sklopu projekta. Posledično so opozorili organizatorja, da so stroški previsoki ter da bo v primeru gostovanja danske skupine zmanjkalo sredstev za izvedbo ostalih načrtovanih izvedb, vendar so v odgovor prejeli le retorično vprašanje, če se zavedajo, kakšni so stroški življenja na Danskem.

Revitalizacija urbanih okolij – naloga umetnikov?
Matjaž Farič, kreativni vodja Zavoda Flota, pa ni le kritičen do organizacijskih vprašanj projektov EU, temveč predvsem do vsebinskih. Zdi se, da imajo pri dodelitvi sredstev iz programov EU prednost tisti projekti, ki se osredotočajo na reševanje nekih družbenih vprašanj, ne pa tisti, ki si za najpomembnejšo nalogo zastavijo produkcijo vrhunskega umetniškega dela. Dober primer tega je tako imenovana 'revitalizacija urbanih okolij'. Umetniki so primorani postavljati svoja dela v nemogoče razmere in se pogosto spustiti na nivo skvoterjev, da bi zadovoljili kriterije bruseljskih uradnikov, ki režejo pogačo. Uveljavljenemu koreografu se zdi nocija, da so lahko umetniki pomembni partnerji pri ponovni iznajdbi urbanega v post-industrijski družbi, zgolj utvara. Vsaj v našem kulturnem območju je zaman pričakovati, da bo kakšen lokalni investitor prepoznal vrednost smelih in inventivnih rešitev, ki dvigajo kakovost življenja v nekem življenjskem okolju, posledično pa tudi dvigujejo ceno nepremičnin na trgu.

Prevpraševanje usmeritev evropske kulturne politike
Vendar ne gre zgolj za koncept revitalizacije. V ospredju je širše vprašanje usmeritve in smernic evropskih kulturnih programov. Gre za teme, ki so politično korektne in politično aktualne ter s katerimi si uradniki v Bruslju lajšajo slabo vest. 'Begunci', 'trash' in 'revitalizacija' so naslovi, ki so priljubljeni pri ocenjevalcih projektov in ki jih mnoge kulturno-umetniške organizacije izkoriščajo za lastno preživetje in promocijo. Matjaža Fariča moti predvsem dejstvo, da je ogromno takšnih projektov narejenih 'na silo', da se premlevajo vedno iste teme in da se akcije podvajajo. Izjemno pomembna so teoretska izhodišča, ki vodijo k produciranju gore dokumentov in ekspertiz, to pa ne vodi ne k dejanski koristnosti projekta, še manj pa k vrhunski izvedbi umetniškega dela. Spretni producenti in managerji (predvsem iz Zahoda) pa s pridom izkoriščajo te teme in skačejo od enega (srednja Evropa) do drugega (vzhodna Evropa) manj razvitega območja in vključujoč lokalne umetnike pazljivo vzdržujejo dominanten položaj v tako imenovanih partnerstvih. Organizacije iz zahoda in severa Evrope namreč že dodobra obvladajo ta formalni kod evropskih razpisov, medtem ko so organizacije iz novih članic še novinke v poslu. Gre za to, da so eni vedno 'zraven', drugi pa so le lokalni izvajalci, dokler se fokus kulturnih politik ne prestavi na kakšno drugo, bolj zanimivo območje. Projekti se rodijo v glavah producentov, umetniki pa so se za potrebe projekta prisiljeni združevati, pa čeprav so nekompatibilni tako v estetskem smislu kot v načinu razmišljanja. Producenti se mrežijo, ustvarjajo se platforme, umetniški nivo pa nezadržno pada.

Festival Fronta
Farič meni, da je sedaj celotno polje sodobnega plesa kontaminirano z estetiko 'kvazirevnega' gledališča. Ta usmeritev nikakor ne sovpada s filozofijo Zavoda Flota, ki verjame, da je potrebno umetnikom zagotoviti najboljše možne pogoje za njihovo ustvarjanje. Poskušajo vzpostaviti strukturo umetnikov od 'spodaj navzgor', kar pomeni, da želijo povezati umetnike v mrežo, ki ne bo temeljila na kratkoročnih projektih, temveč na dolgoročni programski usmeritvi. Prav zato so letos brez evropskih sredstev začeli z idejo o plesnem festivalu v Murski Soboti, ki jo po eni strani označuje provincialnost, po drugi pa poudarjena prehodnost, saj se nahaja v bližini hrvaške, avstrijske in madžarske meje. Eden glavnih ciljev je povezati organizacije ob meji, npr. iz čakovca ali Varaždina, Sombathelyja, Gradca ali Maribora. Poletni festival poskuša pripraviti pregled dogajanja na področju sodobnega plesa v štirih državah, hkrati pa ta presek primerjati z nečim drugim. Tako so letos julija povabili francoske ustvarjalce, za drugo leto pa se že dogovarjajo z vrhunskimi ustvarjalci iz Velike Britanije Russell Maliphant Dance Company. Letošnji festival pri lokalnem občinstvu ni naletel na posebno zanimanje, delno tudi zaradi številnih dejavnosti, ki so spremljale predvolilno obdobje. Drug razlog je, da je trenutno mesto precej zaprto in da goji obrambno držo do vsega, kar prihaja od zunaj. V Zavodu verjamejo, da bodo s festivalom in njegovimi gosti mestece vsaj za kratek čas prevetrili. Žal so zaradi pomanjkanja finančnih sredstev zaprli plesni studio v Murski Soboti, bodo pa organizirali plesne delavnice za mladino in otroke v sklopu festivala, ki bo drugo leto predvidoma v avgustu.

Pogled v prihodnost
črpanju evropskih sredstev se, kljub povedanemu, ne bodo še povsem odrekli. Njihova primarna naloga pa je oblikovati trdno strukturo umetnikov in producentov, ki bo izhajala iz jasne programske usmeritve in želje po doseganju umetniških in estetskih presežkov. Zaradi finančnih in kadrovskih razmer v tem trenutku k projektom ne morejo pristopiti kot glavni prijavitelj. Zavod ne zaposluje nikogar, za izvajanje administrativnih storitev, ki spremljajo večji projekt, pa ni realno pričakovati, da bo nekdo delal le honorarno, še posebej v sedanjih ekonomskih in socialnih razmerah. Socialna občutljivost ne more in ne sme biti zgolj deklerativna. Delati projekte s socialnimi temami, hkrati pa izkoriščati tiste, ki ta projekt ustvarjajo, je nemoralno. Ljudje morajo imeti vsaj za kruh in mleko.

Martina Bofulin

--------------------------------------

Naslov projekta: SEAS Faza II – produkcija
Izvajalec projekta: Flota, Murska Sobota
Status izvajalca v projektu: soorganizator
Kraj: Ljubljana, Koper, pristanišča ob Jadranskem in Baltskem morju
čas: 2004
Program EU: Kultura 2000 – Akcija 1 (področje uprizoritvenih umetnosti)

Dodatne informacije: flota@flota.si

Zavod Flota

 
nazaj | navzgor | natisni

  • Kulturni inženiring
  • Kako vroča je EU zgodba danes?
  • Lažni pragmatizem!?
  • V pričakovanju
  •  

  • Human Cities: Celebrating public space
  • KULTURA d.o.o., Materialni pogoji kulturne produkcije
  • Evroza. Kritika novega evrocentrizma
  • Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih posrednikov
  •  

  • Sekira v medu - stripi po motivih poslikanih panjskih končnic
  • Nočni azil - shajališče sanj
  • Izkušnje Slovenskih muzejev z evropskimi razpisi
  • Dežela čipke - klekljanje evropskih razpisov v Idriji
  • Koralni otok v pediatrični kliniki
  • Projekt SEAS - Sodobna umetnost in revitalizacija pristanišč ob Jadranskem in Baltskem morju
  • KOŽ kot "središče odličnosti" za usposabljanje uporabnikov knjižnic
  • Dediščina Beneške republike od Benetk do Bara
  • Transient Reality Generators: mešane realnosti v mariborski Kibli
  • Slovenska gotika - del evropskega gotskega virtualnega muzeja
  • CIMET: Plesno izobraževanje s posebnim okusom
  • Študentska založba: Kako treti evropske orehe?
  •  
    Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre | Ali veste? | O spletnih straneh