Če je rekel evrorek, naj reče še evronapoved. >>
Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre
 
 
 
 
 
 
 

USPEŠNI PROJEKTI
Ljubljana
Koralni otok v pediatrični kliniki

Francoska organizacija Art dans la Cité je projekt, ki ga izvaja že od leta 2000, v letu 2005 izvedla tudi v Sloveniji. K sodelovanju je povabila umetnika Damijana Kracino, ki je v sodelovanju s hospitaliziranimi otroki Pediatrične klinike Ljubljana zasnoval umetniško delo Koralni otok. To je bilo najprej razstavljeno v stari pediatrični kliniki, načrtovano pa je bilo, da bo mesto njegove stalne postavitve v še vedno nedokončani novi pediatrični kliniki.

Sodobna umetnost v bolnišnicah
Poglavitno vodilo francoske nevladne organizacije Art dans la Cité je pripeljati sodobno umetnost v okolja, kjer tovrstna umetnost običajno ni prisotna. Eden izmed takšnih javnih prostorov so tudi bolnišnice. S pomočjo programa Kultura 2000 že od leta 2000 naprej uspešno uresničujejo projekt Umetnost v bolnišnicah Evrope. Kot so zapisali, želijo »spodbuditi sodelovanje pri oblikovanju skupnega evropskega kulturnega prostora, razvijati umetniško ustvarjanje in promovirati znanje o evropski zgodovini«. Kljub tem precej abstraktnim ciljem je njihovo delovanje lokalno, namenjeno točno določenim uporabnikom in poudarjeno praktično. V zadnjih šestih letih so tako realizirali že več kot trideset različnih delavnic in razstav po evropskih bolnišnicah. Na vrtu bolnišnice v Parizu so otroci skupaj z umetniki izgradili hišico v slogu Janka in Metke, v Madridu je umetnica zasnovala projekt Moj mali veliki svet, kjer je iz betona ustvarila nekakšno puzzle sestavljanko, ki prikazuje politično karto sveta, v Varšavi pa je umetnik domiselno uporabil prostore bolnišnice kot krajino za najrazličnejše podobe iz živalskega sveta. Njegove video projekcije živali na enobarvne in monotone zidove pričarajo nov in vznemirljiv svet, saj varovance bolnišnice popeljejo na domišljijsko potovanje onkraj bolnišničnih zidov.

Pediatrična klinika tokrat ni bila prezrta
Njihov pristop temelji na dveh osnovnih zahtevah, ki obvezuje sodelujoče umetnike, da umetnine ustvarijo v prisotnosti hospitaliziranih bolnikov in z njihovo pomočjo, kasneje pa jih razstavijo v bolnišnici. Umetnike izbere žirija, ki jo sestavljajo soorganizatorji in bolnišnično osebje, odločitev pa temelji na presoji kriterijev umetniške vrednosti dela, varnosti in umetnikove sposobnosti za delo s hospitaliziranimi otroki. V obdobju med leti 2005 in 2006 je organizacija izbrala pet delavnic v petih evropskih zdravstvenih ustanovah. Poleg bolnišnic v Rimu, Parizu, Madridu in Marseillu je bila izbrana tudi Pediatrična klinika Kliničnega centra v Ljubljani. Art dans la Cité je najprej stopil v stik z osebjem bolnišnice, kasneje pa še z Galerijo Škuc, saj se jim je njihov razstavni prostor zdel primeren za krajšo razstavo umetniških del, izdelanih v sklopu delavnice. K soorganizaciji so povabili tudi Francoski inštitut Charles Nodier. Kustosinja Galerije Škuc Alenka Gregorič je k sodelovanju najprej povabila tri umetnike mlajše generacije, in sicer Jano Flego, Damijana Kracino in Saša Vrabiča. Vsak izmed njih je pripravil osnutek načrta delavnice, žirija v sestavi predstavnikov Art dans la Cité, direktorice bolnišnice in bolnišničnega osebja pa je izbrala projekt Damijana Kracine Koralni otok.

Morje domišljije
Akademski kipar Damijan Kracina se je najprej dodobra seznanil s pogoji dela. Kot je ugotovil, se hospitalizirani otroci srečujejo z vrstami omejitev, še posebej tisti huje bolni. Delavnico je bilo torej potrebno zasnovati tako, da so lahko sodelovali tudi otroci v posteljah ali na intenzivni negi. Kot pravi umetnik, so ga želje vodile k oblikovanju prave multimedijske umetnine in ne zgolj likovnega ali kiparskega dela. V projekt je zato pritegnil tudi akademsko igralko Katarino Toman Kracina, študentko AGRFT Ajdo Toman in fotografinjo Urško Boljkovac. Tema delavnice je bilo življenje v morju oz. življenje na koralnem grebenu. Tudi zanj je bila delavnica svojevrsten izziv, saj, kot je priznal, o morskem življu ni vedel veliko, tako da je bilo to nekakšno raziskovanje, ki ga je lahko vključil v svojo, že prepoznavno tematiko umetniškega ustvarjanja. V bolnišnici so enega izmed prostorov spremenili v umetniški atelje, v katerem so po vizualnih predlogah podvodnih fotografov Andreja Vojeta in Andreja Natlačna med spretnimi prstki začele nastajati male umetnine iz fimomase. Na te izdelke so kasneje pritrdili magnetke in jih postavili na veliko amebno kovinsko strukturo, ki jo je umetnik izdelal predhodno. Ozadje temu »koralnemu grebenu« pa je predstavljala velika slika morskega dna, ki so jo otroci porisali z morskimi bitji. Ajda Toman je otroke animirala z oblikovanjem igrice oz. scenarija za video, ki je prikazoval življenje na morskem dnu. Za potrebe videa so priredili tudi čisto pravi casting ter dodali zvočne kulise. Postavitev je bila najprej na ogled v Pediatrični kliniki, kasneje pa tudi v Galeriji Škuc. Zamišljeno je bilo, da otroci, ki so preživeli v bolnišnici le krajši čas in so sodelovali v delavnicah, pripeljejo starše v galerijo na ogled njihovega ustvarjanja. Avtorja projekta je še posebej navdušila postavitev v galeriji, saj se mu zdi, da jim je uspelo ustvariti nekakšen akvarij oz. občutek, da si dejansko v vodi med morskimi bitji. Naredili so tudi serijo slik, ki so dajale vtis, kot da so posnete za National Geographic.

Povezovalna vloga galerije
Iz Galerije Škuc se je umetniško delo preselilo v preddverje Kliničnega centra, kjer je bilo postavljeno več kot eno leto. Damijan Kracina se projekta spominja kot zelo uspešnega, saj je bil dobro sprejet med hospitaliziranimi otroci in njihovimi starši, hkrati pa se je projekt odlikoval po dobri organiziranosti. Glavno organizacijo slovenskega dela je prevzela Galerija Škuc, ki je poleg organizacijskega poskrbela tudi za finančni del. Galerija z Art dans la Cité v preteklosti še ni sodelovala, ko pa so predstavniki stopili v stik in ponudili sodelovanje, so se hitro odzvali. Z organizacijo niso imeli težav, prijetno pa so bili presenečeni nad francoskim partnerjem, ki je vešče komuniciral z vsemi partnerji, tako da zapletov skoraj ni bilo. To sicer ni bilo prvo sodelovanje Galerije Škuc v programu Kultura 2000. V nekaterih projektih so sodelovali kot partnerska organizacija, v nekaterih kot soorganizatorji. Vložki, tako materialni kot kreativni, so med projekti različni, svoje dosedanje sodelovanje v programu pa vidijo kot nekakšno vadbo za čas, ko bodo kot glavni prijavitelj prijavili projekt. Kustosinja Alenka Gregorič namreč meni, da bodo tovrstni programi vse pomembnejši pri financiranju delovanja galerije. Njihove dosedanje izkušnje s projekti, financiranimi iz programa Kultura 2000, so načeloma dobre, nekoliko slabše izkušnje imajo le z birokratskim delom prijavljanja projekta. Že sam obrazec za prijavo je pogosto nejasen, saj so nekatere zahteve nepopolno opredeljene ali pa sploh niso nikjer omenjene. Posledično so prisiljeni pogosto zavrteti številko Kulturne stične točke za pojasnila, kar pomeni, da zgolj za to porabijo (pre)več časa. Izkušnje s partnerji in soprijavitelji so večinoma dobre, tiste slabe pa so jih naučile, da sedaj vstopijo v projekt samo s tistimi, ki jih dobro poznajo. Z istimi organizacijami so v različnih projektih sodelovali že večkrat.

Prelepo, da bi bilo res
Sodelovanje v zadnjem projektu je bilo za Galerijo Škuc kot tudi za umetnike, vključene v program, zelo hvaležno. Odlična komunikacija med sodelujočimi, ki je bila podlaga za dobro organizacijo, je omogočila nastanek umetniškega dela, ki ga je ciljno občinstvo – hospitalizirani otroci Pediatrične klinike – zelo dobro sprejelo. Poglavitni izziv je bilo sprejetje drugačnih pogojev dela, kot so jih ustvarjalci običajno vajeni. Kljub zelo dobremu dialogu z bolnišničnim osebjem je to na koncu koncev še vedno bolnišnica, kjer veljajo natančno določena pravila. Tako je bil na primer onemogočen dostop do »ateljeja« v času epidemije gripe, ko so bolnišnico zaprli za vse zunanje obiskovalce. Za ustvarjalce je bilo sprva težko navezati stik z bolnimi otroki. Kot pravi Damijan Kracina, je bil prvi dan precej osupel, ko je videl, s kako težkimi boleznimi se spopadajo nekateri izmed varovancev. Na začetku tudi komunikacija nekako ni stekla, šele po nekaj obiskih so našli skupen jezik. In potem tak otrok naredi majhno hobotnico, ki je kasneje na televiziji, njegovo delo pa vidijo tudi njegovi starši. In morda je vsaj za nekaj trenutkov bolezen pozabljena, mali bolnik pa del nečesa večjega, kar se ne dogaja samo v tej bolnišnici, temveč po bolnišnicah širom Evrope. Tudi zato je Alenka Gregorič zaključila, da je celoten projekt potekal »prelepo, da bi bilo res«, Damijan Kracina pa je le dodal: »Bilo je the best«.

Martina Bofulin

------------------

Naslov projekta: Delavnice domačih umetnikov v bolnišnicah znotraj razširjene Evrope
Izvajalec: Pediatrična klinika Kliničnega centra Ljubljana, Galerija Škuc
Status izvajalca v projektu: pridruženi partner
Kraj: Pediatrična klinika Kliničnega centra Ljubljana
čas: 2005
Program EU: Kultura 2000 – Akcija 1 (področje vizualne umetnosti)

Dodatne informacije: Alenka Gregorič, kustosinja, Galerija Škuc,
Biserka Marolt Meden, Pediatrična klinika – Klinični center Ljubljana


http://www.artdanslacite.asso.fr/
http://www.kracina.com/koralniotok/index.htm
 
nazaj | navzgor | natisni

  • Kulturni inženiring
  • Kako vroča je EU zgodba danes?
  • Lažni pragmatizem!?
  • V pričakovanju
  •  

  • Human Cities: Celebrating public space
  • KULTURA d.o.o., Materialni pogoji kulturne produkcije
  • Evroza. Kritika novega evrocentrizma
  • Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih posrednikov
  •  

  • Sekira v medu - stripi po motivih poslikanih panjskih končnic
  • Nočni azil - shajališče sanj
  • Izkušnje Slovenskih muzejev z evropskimi razpisi
  • Dežela čipke - klekljanje evropskih razpisov v Idriji
  • Koralni otok v pediatrični kliniki
  • Projekt SEAS - Sodobna umetnost in revitalizacija pristanišč ob Jadranskem in Baltskem morju
  • KOŽ kot "središče odličnosti" za usposabljanje uporabnikov knjižnic
  • Dediščina Beneške republike od Benetk do Bara
  • Transient Reality Generators: mešane realnosti v mariborski Kibli
  • Slovenska gotika - del evropskega gotskega virtualnega muzeja
  • CIMET: Plesno izobraževanje s posebnim okusom
  • Študentska založba: Kako treti evropske orehe?
  •  
    Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre | Ali veste? | O spletnih straneh