Če je rekel evronabiralnik, naj reče še evrodopisnica. >>
Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre
 
 
 
 
 
 
 

RECENZIJE
Gregor Bulc
Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih posrednikov

Mariborska založba Subkulturni azil je v zbirki Frontier doslej izdala šestindvajset naslovov. Poleg pesniških zbirk prednjačijo antropološke, etnografske in sociološke študije, ki se posvečajo rokovski in drugim subkulturam v Sloveniji.

Ker so tovrstne knjižne izdaje pri nas kljub živahni neinstitucionalni kulturni dejavnosti dokaj redke, ima zbirka Frontier veliko dokumentarno vrednost predvsem za »tiste, ki so bili zraven«.

Tudi leta 2004 izdano delo Proizvodnja kulture Gregorja Bulca se zaključi z obrobno študijo. Pomeni, pripisani v slovenskih tiskanih in elektronskih medijih ameriškemu garažnemu rokovskemu triu Dead Moon, na prvi pogled niso zanimivi za bralce, ki za garažni rok morda sploh še slišali niso. Navezava te mestoma hudomušne analize na vprašanje, kdo vpliva na obliko, vsebino in pomen kulturnih produktov, pa zadeva mnogo širše občinstvo. Avtor uvodoma zapiše, da knjige ne ponuja v branje le strokovni javnosti (sociologom kulture, raziskovalcem medijev in komunikacij ter kulturologom), temveč tudi vsem tistim poklicnim skupinam, o katerih piše – kulturnim posrednikom.

V času »kulturalizacije vsakdanjega življenja«, ko izraz kultura zajema način življenja posameznih družbenih skupin v celoti, stoji med ustvarjalci kulturne produkcije in njenimi potrošniki vse več posrednikov. Poleg novinarjev, kustosov, organizatorjev kulturnih prireditev in delavcev v filmski in glasbeni industriji sodijo sem tudi vsi drugi poklici, ki kulturnim izdelkom na poti do porabnika določajo pomen. Področje oglaševanja, marketinga in oblikovanja, ki se mora prilagajati tako zahtevam proizvajalcev kot domnevnim okusom potrošnikov, v Proizvodnji kulture odpira vprašanje, do katere mere ima poblagovljena kultura za porabnike še emancipatoren potencial.

Študija Gregorja Bulca je njegovo razširjeno magistrsko delo, ki na zastavljeno vprašanje odgovarja večplastno. Predvsem sooča dva izključujoča pogleda na razmerje med delovanjem posameznika in njegovo vpetostjo v družbo, ki sta v družboslovju znana kot odnos med strukturo in agenturo. Avtorji, ki izhajajo iz marksizma, predvidevajo, da kapitalistična družbena ureditev povsem določa dejavnost proizvajalcev, posrednikov ter potrošnikov kulturnih dobrin in storitev; drugi, neoliberalni pristop pa poudarja posameznikovo svobodo izbire in njegovo aktivno sodelovanje pri proizvajanju in trošenju kulture. Proizvodnjo kulture odlikuje nazoren in kritičen pregled obeh socioloških pristopov, kjer Gregor Bulc poudarja predvsem teze, ki lahko današnjemu bralcu olajšajo razumevanje njegovih lastnih dilem, porojenih iz napetosti med lastnimi etičnimi in estetskimi izbirami na eni strani in omejitvami, ki jih neizprosno narekuje trg. Da je prav razumevanje družbeno-političnih pogojenosti kot osebnih in zasebnih odločitev med tipičnimi utvarami in redukcijami individualizirane sodobnosti, pa je ena od izzivalnih trditev v Proizvodnji kulture.

Tako je študijo Gregorja Bulca moč brati tudi kot poziv kulturnim posrednikom, da se v polnosti zavedajo svoje odgovorne naloge, ko kot »specialisti za simbole« kulturnim izdelkom in storitvam pripisujejo pomene, od katerih bo odvisno, »ali bo kulturno blago dostopno in dovzetno za raznorodno interpretacijo ter inovativno uporabo ali pa bo standardizirano v skladu z dominantnimi diskurzi, dominantnimi ideološkimi prepričanji in dominantnimi življenjskimi praksami«.

Tea Hvala

http://www.ljudmila.org/subkulturni-azil/frontier/...

nazaj | navzgor | natisni

  • Kulturni inženiring
  • Kako vroča je EU zgodba danes?
  • Lažni pragmatizem!?
  • V pričakovanju
  •  

  • Human Cities: Celebrating public space
  • KULTURA d.o.o., Materialni pogoji kulturne produkcije
  • Evroza. Kritika novega evrocentrizma
  • Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih posrednikov
  •  

  • Sekira v medu - stripi po motivih poslikanih panjskih končnic
  • Nočni azil - shajališče sanj
  • Izkušnje Slovenskih muzejev z evropskimi razpisi
  • Dežela čipke - klekljanje evropskih razpisov v Idriji
  • Koralni otok v pediatrični kliniki
  • Projekt SEAS - Sodobna umetnost in revitalizacija pristanišč ob Jadranskem in Baltskem morju
  • KOŽ kot "središče odličnosti" za usposabljanje uporabnikov knjižnic
  • Dediščina Beneške republike od Benetk do Bara
  • Transient Reality Generators: mešane realnosti v mariborski Kibli
  • Slovenska gotika - del evropskega gotskega virtualnega muzeja
  • CIMET: Plesno izobraževanje s posebnim okusom
  • Študentska založba: Kako treti evropske orehe?
  •  
    Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre | Ali veste? | O spletnih straneh