Evrospor je modremu sluga, neumnemu evrolepotica. >>
Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre
 
 
 
 
 
 
 

RECENZIJE
Mitja Velikonja
Evroza. Kritika novega evrocentrizma

Študija obravnava bolezenske simptome vstopanja v Evropsko unijo, ki jih je sociolog Mitja Velikonja odčitaval predvsem iz propagandnega materiala in domačih medijev. Pri tem se je osredotočil na gradivo iz prve polovice leta 2004 ko smo vsi hočeš nočeš sodelovali v pogrevanju starega mita o 'pravi civilizaciji' in 'perspektivnih divjakih'...

Evroza je neprizanesljiva analiza vizualne in tekstovne govorice evrocentrizma – hegemonskega in dominantnega metadiskurza. Izpraznjenega govora torej, ki mu je uspelo zediniti celotno občestvo, njegov evangelij pa so širili pooblaščeni govorci: predsedniki, politiki, piarovci, uradniki, uredniki, novinarji in papež. Velikonja s prepričljivo osebno zavzetostjo obravnava nastanek in logiko tega delovanja ter njegove vsebine in razsežnosti.

Kritika novega evrocentrizma ni za občutljivega bralca. Branje vzbuja nelagodje. Tudi avtor ne prikriva ogorčenosti nad nivojem evrodiskurza in postreže s stampedom skrbno (i)zbranega dokaznega materiala. Bralec se mukoma prebija skozi goste narekovaje (strokovni diskurz) in kurzivo (ideološki diskurz), vsak tematski niz pa doseže vrhunec s primeri, ki so se avtorju zdeli še posebej infantilni oz. iritantni. Slednje podčrta še s skovanimi nadnapisi k slikovnemu gradivu (npr. EUGANKARSKI KOTIčEK ali PRAZNIK NEUTOPIRJEV). Pisec se je tudi sicer odločil za ironiziranje dominantnega diskurza z mednaslovi (EUvod, EUtopija, EUldorado, EUgoizem, EUreka) in medklici (euntuziastični, eumocionalna, eutrinek …). (Podoben pristop je ubrala tudi priložnostna razstavica, ki je v lahkotni adbusting maniri spremljala javne predstavitve knjige po Sloveniji.) Pisec se upira prevladujočemu diskurzu celo z dosledno rabo slovenjenega imena Evropska zveza namesto Evropska unija. Bralec se tako znajde v skušnjavi, da bi tudi to – četudi znanstveno – delo bral kot evrozin simptom.

Primere, ki bi znotraj dominantnega diskurza od njega hkrati odstopali, je, seveda, težko najti in čeprav bi ti potrjevali izjemo, se zdi, da bi jih bilo morda prav zato produktivno vsaj omeniti, če ne celo analizirati*.

Zato se toliko bolj prileže streznitveni zaključek z angažirano opredelitvijo pod preprogo pometenih dejstev. »Zakaj in čemu bi si delali iluzije o tem, kdo smo, kje smo in kam smo se namenili?« je sklenil svoje razmišljanje na nekem posvetu nekem posvetu Tomaž Mastnak. In Mitja Velikonja nam z Evrozo pedantno sesuje utvare: oriše drugačen možen scenarij vstopa (brez prepričevanja prepričanih) in pokaže, da je obravnavani metadiskurz že večkrat doživeti proizvod hegemonske paradigme. V čem je torej novost obravnavane različice evrocentrizma? Morda odgovor tiči v najbolj očitnem vprašanju po združitveni noči: »Kdo bo nova Neevropa?«

Evroza je že sedemnajsta knjiga iz zbirke Media Watch, ki izhaja pri Mirovnem inštitutu. Media Watch je eden najvztrajnejših programov nekdanjega Zavoda za odprto družbo, ki že od leta 1997 izhaja iz »zavedanja pomena novinarstva in javnega govora za ustvarjanje in ohranjanje odprtosti družbenih prostorov in nadzora nad delom javnih oblasti ter zasebnih centrov moči.« Pri tem razpiranju je precej osamljen in osamljena – v dominantnem diskurzu, se razume – je, žal, tudi kritika novega evrocentrizma. Serija dobro obiskanih javnih omizij in predstavitev Evroze po Sloveniji je pokazala, da je potreba po kritičnih razpravah in analizah Evropske unije danes še večja kot v pred/zgodovinskem trenutku. Kaj je ostalo potem, ko se je polegla 'mitska masa'? Je enoumje res pokopalo politiko?

Alenka Pirman

-----------------------
* Naj navedem samo dva konceptualno natančna institucionalna primera obrednega vstopanja v EU s področja sodobne umetnosti:
  • Konferenca Art and Politics. The Imagination of Opposition in Europe in serija dogodkov NSK v Dublinu v tednu praznovanja vstopa novih članic v EU, v organizaciji Veleposlaništva RS na Irskem, ki je takrat predsedovala EU;
  • prigodniško predavanje Mladena Stilinovića Vstop v... v Moderni galeriji Ljubljana na predvečer vstopa v EU.


  • Knjiga EVROZA v pdf

    nazaj | navzgor | natisni

  • Kulturni inženiring
  • Kako vroča je EU zgodba danes?
  • Lažni pragmatizem!?
  • V pričakovanju
  •  

  • Human Cities: Celebrating public space
  • KULTURA d.o.o., Materialni pogoji kulturne produkcije
  • Evroza. Kritika novega evrocentrizma
  • Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih posrednikov
  •  

  • Sekira v medu - stripi po motivih poslikanih panjskih končnic
  • Nočni azil - shajališče sanj
  • Izkušnje Slovenskih muzejev z evropskimi razpisi
  • Dežela čipke - klekljanje evropskih razpisov v Idriji
  • Koralni otok v pediatrični kliniki
  • Projekt SEAS - Sodobna umetnost in revitalizacija pristanišč ob Jadranskem in Baltskem morju
  • KOŽ kot "središče odličnosti" za usposabljanje uporabnikov knjižnic
  • Dediščina Beneške republike od Benetk do Bara
  • Transient Reality Generators: mešane realnosti v mariborski Kibli
  • Slovenska gotika - del evropskega gotskega virtualnega muzeja
  • CIMET: Plesno izobraževanje s posebnim okusom
  • Študentska založba: Kako treti evropske orehe?
  •  
    Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre | Ali veste? | O spletnih straneh