Zrno na zrno - evroturizem, kamen na kamen - evroterm. >>
Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre
 
 
 
 
 
 
 

RECENZIJE
A. Milohnić, M. Breznik, M. Hrženjak, B. Bibič
KULTURA d.o.o., Materialni pogoji kulturne produkcije

Enajsta in aktualna izdaja Mirovnega inštituta v zbirki Politike predstavlja delo urednika Politik Alda Milohnića in njegovih sodelavcev pri raziskovanju kulturnih politik: Maje Breznik, Majde Hrženjak in Bratka Bibiča. Zbornik Kultura, d.o.o. analizira socialni, politični in ekonomski okvir, v katerem v Sloveniji poteka kulturna produkcija. Avtorja in avtorici besedil, ki so tu prvič objavljena, razmišljajo o programih kulturne vzgoje v Sloveniji, o investicijah v kulturno infrastrukturo, o zaposlovanju v kulturi in o širšem (globalnem) okolju, v katerem poteka spreminjanje kulturnih dobrin v tržno blago. V svojih prispevkih izhajajo iz družbenih teorij, ki niso omejene zgolj na ekonomske analize kulturne produkcije.

Zbornik materialne pogoje za življenje in ždenje sodobne slovenske kulturne produkcije na prvi pogled reducira na njeno odvisnost od državne finančne (ne)podpore. Da materialni pogoji za delovanje tako institucionalne kulture kot neodvisnih akterjev niso samoumevno in nujno odvisni od dobre volje Ministrstva za kulturo, je lažje videti iz mednarodne perspektive, kot iz slovenske. Razloga za to v svojih prispevkih k zborniku Kultura d.o.o. navajata Maja Breznik in Majda Hrženjak.

Majda Hrženjak v raziskavi Kulturna vzgoja med trgom in šolo na primeru osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ki je »vsaj za zdaj in vsaj na načelni ravni brezplačno in za vse otroke enako obvezno,« opozarja na druge, od državne podpore neodvisne vire financiranja kulturne produkcije, ki so značilni za tržno gospodarstvo. Opomin je dragocen, če vemo, da »kljub najboljšim namenom aktualni način organiziranosti in financiranja kulturne vzgoje v Sloveniji, tako na trgu kot v okviru izobraževalnega sistema, ne omogoča vsem otrokom enakega dostopa do kulturne vzgoje in s tem posredno vpliva na reprodukcijo obstoječe neenakomerne porazdelitve kulturnega kapitala med družbenimi sloji in skupinami«.

Maja Breznik v študiji Kultura med »kulturno izjemo« in »kulturno raznoličnostjo« humanistično željo po izvzetosti kulture (tako v smislu umetniške ustvarjalnosti kot v nič manj pomembnem smislu izobraževalne dejavnosti, socializacijske funkcije, ljubiteljske in celo turistične dejavnosti) iz ekonomske logike, ki je – dokazano – »uničujoča za princip sodelovanja, ki je značilen za mnoge akterje na področju kulture in umetnosti,« sooča z globalnim vplivom t.i. »nove ekonomije«, ki je na smrt obsodila vso nedobičkonosno kulturno produkcijo. Globalni učinek neoliberalne ekonomije je povezan s prostotrgovinskimi dogovori Svetovne trgovinske organizacije, čutimo pa jih lahko kar na domačem vrtu. Slednjim se je Aldo Milohnić posvetil v uvodnem nagovoru Kultura v primežu ekonomske racionalnosti in v kratkem, natančnem in preglednem branju Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2004-2007 v poglavju Zaposlovanje v kulturi. Milohnić ugotavlja, da vsem obljubam Ministrstva za kulturo o izboljševanju pogojev za kulturne delavce (boljše plače umetnikov, povečanje števila delovnih štipendij in »fleksibilizacija« dela oz. povečanje delovnih mest za določen čas) manjka empirični del, v katerem bi ministrstvo zagotovilo uresničitev zadanih si ciljev, pa tudi njihovo preverljivost.

Bratko Bibič v sklepni študiji Kulturna infrastruktura analizira preskrbo s kulturno javno infrastrukturo, ki je in bo odvisna od okusa države in lokalnih skupnosti. Glede na smernice, podane leta 2004 v nacionalnem programu za kulturo, bodo – ironično ali ne – prav najbolj drzni in s tem inovativni projekti izpadli iz kroga sofinanciranj. Avtor grenko ugotavlja, da zanje tudi v prostorih, ki jih ustvarja komercialna kultura, ne bo prostora, saj so finančno preveč »tvegani«.

Zbornik Kultura d.o.o. je dragoceno čtivo predvsem zato, ker se ne ustavi pri – posebej za samozaposlene v kulturi – pogubnih ugotovitvah, ampak razmišlja o načinih za pridobivanje sredstev iz komercialnega sektorja. čeprav je v Sloveniji strah kulturnih delavcev pred »pečanjem« s trgom še vedno prisoten, je enako nesmiseln kot (žal!) manj prisoten strah pred spogledovanjem s politiko – v obeh primerih pogoje kulturni produkciji narekuje ideologija.

Zbirko Politike in zbornik Kultura d.o.o. velja pohvaliti tudi zaradi dvojezičnosti. Tako so študije dostopne mnogim tujim študentom in raziskovalkam, ki po slovenskih kulturnih kleteh in palačah zaman iščejo gradivo za proučevanje kulturnih bojev v Sloveniji.

Tea Hvala

nazaj | navzgor | natisni

  • Kulturni inženiring
  • Kako vroča je EU zgodba danes?
  • Lažni pragmatizem!?
  • V pričakovanju
  •  

  • Human Cities: Celebrating public space
  • KULTURA d.o.o., Materialni pogoji kulturne produkcije
  • Evroza. Kritika novega evrocentrizma
  • Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih posrednikov
  •  

  • Sekira v medu - stripi po motivih poslikanih panjskih končnic
  • Nočni azil - shajališče sanj
  • Izkušnje Slovenskih muzejev z evropskimi razpisi
  • Dežela čipke - klekljanje evropskih razpisov v Idriji
  • Koralni otok v pediatrični kliniki
  • Projekt SEAS - Sodobna umetnost in revitalizacija pristanišč ob Jadranskem in Baltskem morju
  • KOŽ kot "središče odličnosti" za usposabljanje uporabnikov knjižnic
  • Dediščina Beneške republike od Benetk do Bara
  • Transient Reality Generators: mešane realnosti v mariborski Kibli
  • Slovenska gotika - del evropskega gotskega virtualnega muzeja
  • CIMET: Plesno izobraževanje s posebnim okusom
  • Študentska založba: Kako treti evropske orehe?
  •  
    Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre | Ali veste? | O spletnih straneh